Vlada je na dopisni seji sprejela soglasje k predlogu amandmajev k zakonu o centralnem kreditnem registru, se seznanila z informacijo o stanju upravljanja populacije rjavega medveda ter sprejela mnenje o predlogu priporočila za odpravo ovir pri hitrejši gradnji objektov.
Vlada je sprejela soglasje k predlogu amandmajev k predlogu zakona o centralnem kreditnem registru. Na Ministrstvu za finance so pojasnili, da se „s predlaganimi amandmaji v največji možni meri upoštevajo pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, podane z vidika skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika“.
Zakon določa vzpostavitev in delovanje centralnega kreditnega registra, s katerim se bo omogočil celovit vpogled v zadolženost pravnih in fizičnih oseb, kar naj bi prispevalo k učinkovitejšemu upravljanju finančnih tveganj.
Vlada se je seznanila z informacijo o stanju na terenu in aktivnostih na področju upravljanja populacije rjavega medveda v Sloveniji. Na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) so poudarili, da „stremijo k trajnostnem in strokovno podkovanem upravljanju populacije zavarovane vrste skladno s širšim družbenim konsenzom“.
Letos je MNVP izdalo odločbo o odstrelu 206 osebkov rjavega medveda. Odločba se trenutno ne izvaja, ker je njeno izvajanje zadržano s strani Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki odloča o tožbi društva Alpe Adria Green. „Varnost ljudi in premoženja je v vmesnem obdobju zagotovljena s pomočjo interventnega odstrela,“ so pojasnili na ministrstvu. V letu 2025 je bilo izdanih že 17 odločb za nujen odstrel posameznih medvedov, ki ogrožajo ljudi.
MNVP je ustanovilo dve posvetovalni skupini: Interesno posvetovalno skupino za sodelovanje pri upravljanju velikih zveri, kjer poteka razprava in vključevanje različnih pogledov, ter Strokovno posvetovalno skupino, ki pripravlja strokovna stališča in predloge za izvajanje ukrepov.
„Pri izdaji upravnih odločb imajo v skladu z zakonodajo pravico sodelovati društva v javnem interesu s področja ohranjanja narave, javnost pa je vključena v postopke sprejemanja predpisov preko javnih razprav,“ so dodali na ministrstvu.
Na MNVP so poudarili, da imajo pripravljen protokol o interventnem ukrepanju v primeru neposrednega ogrožanja po velikih zvereh ter protokol za javnost. „Ocena ministrstva je, da je upravljanje zavarovane vrste rjavega medveda kvalitetno in poteka na podoben način kot v preteklih letih,“ so navedli. Dodali so, da še vedno stremijo k izboljšanju upravljanja z uskladitvami zakonodaje, pripravo nove Strategije upravljanja rjavega medveda in vključevanjem strokovne ter širše javnosti.
Vlada o pospešitvi postopkov gradnje objektov
Vlada je sprejela mnenje o predlogu priporočila Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke glede odprave ovir za hitrejšo gradnjo enostanovanjskih, poslovnih, infrastrukturnih in drugih objektov. Predlog bo poslala Državnemu zboru.
Vlada je večino predlogov ocenila kot skladne s svojimi stališči in že uresničene v okviru sprejetih sprememb zakonodaje. Na Ministrstvu za naravne vire in prostor so poudarili, da „so številni predlogi že realizirani z novelo Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3C) in drugimi ukrepi ministrstva“.
Tehnični pogoji v okviru Prostorskega informacijskega sistema so po navedbah ministrstva vzpostavljeni, aktivnosti za izboljšanje sodelovanja med nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci pa že potekajo. Vlada podpira vključevanje lokalnih skupnosti v zgodnje faze prostorskega načrtovanja, vendar zavrača predlog, da bi bila javna razprava omejena le na ožjo zainteresirano javnost, saj bi to bilo v nasprotju z ustavo in Aarhuško konvencijo.
Kot pomembno usmeritev vlada izpostavlja prenos izdajanja gradbenih dovoljenj na občine, kjer prostorsko načrtovanje sodi v izvirno pristojnost. Vlada poudarja tudi potrebo po učinkovitejšem nadzoru nad nedovoljenimi gradnjami in možnost združevanja inšpekcijskih služb.
„Smiselno bi bilo odločanje o gradnji razdeliti na dva dela – odločanje o lokaciji in odločanje o gradbeno-tehnični ustreznosti projekta,“ so navedli na ministrstvu. Vlada se strinja, da veljavna zakonodaja ne rešuje v celoti težav pri legalizaciji objektov in da je potrebna celovita obravnava.
Vlada meni, da bi bilo koristno vzpostaviti bazo podatkov o nedovoljenih objektih in digitalno podprt sistem zgodnjega odkrivanja novih gradenj brez dovoljenj. Prav tako se strinja s potrebo po poenostavitvi postopkov legalizacije, a šele po doseženem družbenem soglasju in učinkovitem sistemu nadzora.
Vlada se načeloma strinja tudi s predlogom odstranitve nesprejemljivih nelegalnih objektov, pri čemer pa je treba predhodno izčrpati vse možnosti za njihovo sanacijo. „Pri tem je treba zagotoviti sistemsko reševanje socialnih primerov, kadar uporabniki objekta uveljavljajo pravico do doma,“ so dodali na ministrstvu.
Zaradi navedenega sprejem predloženih priporočil po oceni vlade ni potreben. Ministrstvo za naravne vire in prostor bo pripravilo izhodišča za nov zakon, v katerem bo posamezne predloge smiselno upoštevalo.
Foto: Matija Sušnik/DZ
