Vlada je na današnji seji potrdila predlog Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje (ZPZPV) ter ga pošilja v parlamentarno obravnavo po rednem zakonodajnem postopku. Kot so poudarili na Ministrstvu za naravne vire in prostor, Slovenija s tem izpolnjuje zaveze iz Nacionalne strategije za izstop iz premoga, ki predvideva prenehanje rabe premoga najpozneje do leta 2033. Letnica temelji na ocenah stroškov in koristi ter usklajenosti s potrebami nacionalnega energetskega sistema.
Ob zakonu je pripravljen tudi dvajsetletni program zapiranja ter prvi dvoletni operativni program. Ker se vsebina šteje kot shema državne pomoči, bo postopek priglasitve hkrati potekal tudi pri Evropski komisiji. Uporaba zakona bo mogoča šele po njegovi objavi in po odobritvi Bruslja, predvidoma s 1. julijem 2026.
Predlog zakona določa pravni okvir za postopno in nadzorovano zapiranje Premogovnika Velenje, družba pa naj bi šla v redno likvidacijo do leta 2045. Program zapiranja bo opredeljeval obseg in dinamiko zapiralnih del, sanacijo okolja ter vse ukrepe za zaposlene. Na ministrstvu so dodali, da „samo delovanje Premogovnika Velenje ni predmet zakona“, saj ostaja vezano na potrebe po premogu, varnostne zahteve in razpoložljivost delovne sile.
Za izvedbo bodo vsakokrat sprejeti letni, podrobnejši operativni programi, ki naj bi zagotovili preglednost in sprotno prilagajanje okoliščinam.
Ukrepi za zaposlene in strogi nadzor
Zakon vključuje tudi nabor socialnih ukrepov za delavce, med drugim možnosti predčasnega poklicnega ali starostnega upokojevanja, odpravnine, dodatke ter možnosti prekvalifikacij. Mehanizmi nadzora predvidevajo strogo tehnično in finančno kontrolo nad izvajanjem vseh faz zapiranja, vključno z neodvisnimi revizijami.
Finančni okvir je obsežen: v obdobju od leta 2026 do leta 2045 je v proračunu predvidenih več kot 1,13 milijarde evrov oziroma približno 50 milijonov evrov letno. Po zakonu se zapiralna dela najprej financirajo iz lastnih sredstev Premogovnika Velenje, državna sredstva pa pokrivajo le razliko.
Predlog zakona je nastal v sodelovanju s sindikatom SPESS in Premogovnikom Velenje. Na ministrstvu so poudarili, da je bila večina predlogov sindikata upoštevana, saj želijo zagotoviti pravičen prehod za zaposlene in stabilnost v regiji, ki jo opuščanje premogovništva najbolj zadeva.
Kot so dodali na ministrstvu, zakonodajni paket predstavlja uresničevanje zavez Slovenije o „pravičnem prehodu in podnebni nevtralnosti“ ter omogoča odgovorno izpeljavo umikanja iz ene ključnih energetskih dejavnosti v državi.
Foto: Nebojša Tejić/STA
