Vlada je na dopisni seji sprejela stališče do ocene Fiskalnega sveta glede proračunskih dokumentov za leti 2026 in 2027. Po proučitvi ocene poudarja, da je „načrtovana fiskalna politika v mejah dopustnih odstopanj od fiskalne poti, ki je predvidena v Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu Republike Slovenije 2025–2028,“ so navedli na ministrstvu.
Ob tem so dodali, da je bila „z reformo Pakta za stabilnost in rast uvedena srednjeročna usmeritev, ki ni več osredotočena na strogo spoštovanje letnih fiskalnih ciljev.“ Cilj novega pristopa je po njihovih besedah srednjeročno ohranjanje javnofinančnega primanjkljaja pod 3 odstotki BDP ter zagotavljanje vzdržnosti dolga.
Vlada dopušča odstopanja od gibanja očiščenih izdatkov, ki ne presegajo 0,3 odstotka BDP letno oziroma kumulativno 0,6 odstotka. „Ob ugotavljanju odstopanj se posebej preveri, če je to povezano z višjimi izdatki, povezanimi z obrambo,“ so pojasnili.
Lani je rast očiščenih izdatkov znašala 4,2 odstotka, letos naj bi po ocenah dosegla 7,7 odstotka, prihodnje leto pa 5,5 odstotka. Kumulativna rast v tem obdobju naj bi presegla fiskalno zavezo za 1,4 odstotne točke. „Ob upoštevanju nacionalne odstopne klavzule in povečanja obrambnih izdatkov bi kumulativno zvišanje znašalo 16,9 odstotka, kar je nekoliko manj od fiskalnih zavez,“ so dodali. Po navedbah vlade kumulativen učinek obrambnih izdatkov znaša 0,8 odstotne točke BDP, kar pomeni, da bo „kontrolni račun izravnan.“
Poudarek na preglednosti porabe
Vlada se je v izjavi dotaknila tudi porabe namenskih sredstev za obnovo po poplavah in dolgotrajno oskrbo. „Za sanacijo po poplavah je bil z zakonom o obnovi vzpostavljen sklad za obnovo,“ so spomnili. Sklad omogoča namensko porabo in centraliziran nadzor nad sredstvi. „Z objavo podatkov o porabi se zagotavlja transparentnost,“ so poudarili.
Tudi pri dolgotrajni oskrbi vlada zagotavlja namensko uporabo sredstev. „Prispevki za dolgotrajno oskrbo se zbirajo na ločenem računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in so strogo namenski,“ so navedli na ministrstvu. ZZZS je vzpostavil ločene finančne in podatkovne tokove, podatki o zbranih sredstvih pa se objavljajo mesečno.
Ukrepi za uravnoteženje proračuna
Vlada se je odzvala tudi na oceno Fiskalnega sveta o tveganjih, povezanih z napovedano božičnico ter morebitnimi dodatnimi transferji v zdravstvu in socialni varnosti. „Med izvrševanjem državnega proračuna so na voljo ukrepi za uravnoteženje proračuna, če se povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki,“ so pojasnili.
Po potrebi lahko vlada „največ za 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov“. S tem lahko začasno ustavi prevzemanje obveznosti, predlaga podaljšanje pogodbenih rokov ali ustavi prerazporejanje sredstev. Če med letom nastanejo nove obveznosti za proračun, jih vlada vključuje v proračun „v okviru večjih pričakovanih prejemkov ali s prerazporeditvijo sredstev.“
Investicije ostajajo prednostna naloga
Vlada je spomnila, da je bila „poraba investicijskih izdatkov v letu 2023 rekordna in je znašala 2,2 milijarde evrov.“ Leto pozneje je znašala 1,5 milijarde evrov, v letu 2025 pa je bilo do zdaj realiziranih že skoraj 900 milijonov evrov. „Ker številni upravičenci izplačila zahtevajo v zadnjem četrtletju, se pričakuje še povečanje realizacije,“ so navedli.
Za leti 2026 in 2027 so investicijski izdatki načrtovani v višini 2,3 milijarde evrov. „Povečanje ni posledica neracionalnosti, temveč strateške odločitve, da Slovenija ne izgubi investicijskega zagona,“ so poudarili na ministrstvu. Pri načrtovanju odhodkov so bile upoštevane zakonske obveznosti, evropski programi in finančne zaveze iz načrta za okrevanje ter kohezijske politike.
Ob koncu je vlada opozorila, da se zaveda številnih tveganj in negotovosti, povezanih z demografskimi gibanji, podnebnimi spremembami ter globalnimi izzivi. „Spremljamo aktualna dogajanja in se nanje odzivamo,“ so dodali. „Javnofinančni izzivi so stalnica vseh vlad in jih bo treba s strukturnimi ukrepi naslavljati tudi v prihodnje,“ so poudarili na ministrstvu.
Foto: Matija Sušnik/DZ
