Na 182. redni seji je vlada potrdila predlog zakona, ki celovito ureja plače in prejemke javnih uslužbencev ter funkcionarjev, napotenih na delo v tujino. Sprejela je tudi novelo zakona o prvem pokojninskem skladu ter sklep o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas. Med projekti v načrt razvojnih programov do leta 2028 je vlada uvrstila dodatne naložbene spodbude za podjetja Revoz, Lek in Paloma.
Predlog zakona o plačah in prejemkih javnih uslužbencev in funkcionarjev, napotenih na delo v tujino, predstavlja prvo celovito zakonsko ureditev tega področja po več kot dveh desetletjih. Do zdaj so bile pravice in obveznosti urejene pretežno na ravni podzakonskih aktov.
Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju določa, da se plače in drugi prejemki zaposlenih, ki delo opravljajo v tujini, uredijo s posebnim zakonom. Novo besedilo sistemsko določa vse sestavne dele plač in drugih prejemkov za vse skupine napotenih oseb, posebnosti za posamezne službe pa so opredeljene v ločenem poglavju. Vse napotene osebe bodo upravičene izključno do prejemkov, določenih v zakonu.
Novela zakona o prvem pokojninskem skladu
Vlada je potrdila tudi predlog novele zakona o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb. Predlog med drugim omogoča predčasno izplačilo odkupne vrednosti police dodatnega pokojninskega zavarovanja PPS pred dopolnjenim 60. letom starosti. Prejemnikom mesečne pokojninske rente daje možnost, da zaprosijo za enkratno izplačilo odkupne vrednosti rente.
PPS je od leta 2003 zaprt vzajemni pokojninski sklad, ki ga sestavljata varčevalni in kritni del. Čista vrednost sredstev, pripadajočih policam dodatnega pokojninskega zavarovanja, je konec februarja 2025 znašala 10,7 milijona evrov. Število članov sklada se zmanjšuje zaradi rednih in izrednih prenehanj članstva; leta 2024 je bilo vpisanih 12.061 članov.
Z novelo se odpravlja omejitev, ki je enkratno izplačilo rente omogočala le upravičencem z nižjo vrednostjo premoženja, saj bodo do izplačila upravičeni vsi, ne glede na višino sredstev.
Delno povračilo nadomestila plače za skrajšani delovni čas
Na podlagi zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas je vlada sprejela sklep, ki omogoča uveljavljanje povračila v obdobju od 5. decembra 2025 do 5. marca 2026. Ukrep je namenjen ohranjanju delovnih mest v dejavnostih, ki jih prizadene začasno zmanjšan obseg poslovanja.
Delodajalci lahko delavcem, zaposlenim za polni delovni čas, odredijo delo s skrajšanim delovnim časom, hkrati pa jih delno napotijo na začasno čakanje na delo, pri čemer mora biti zagotovljen vsaj polovični delovni čas. Vlada je določila oddelke dejavnosti, v katerih so nastopile okoliščine z negativnim vplivom na poslovanje, ter napovedala, da bo po opravljeni analizi preučila možnost ponovitve ukrepa po poteku veljavnega obdobja.
Strategija razvoja nevladnih organizacij do leta 2030
Z odlokom je vlada potrdila Strategijo razvoja nevladnih organizacij do leta 2030. Dokument nadomešča prejšnjo skupno strategijo za nevladne organizacije in prostovoljstvo ter prvič vzpostavlja samostojen strateški okvir za razvoj sektorja.
Strategija izpostavlja vlogo nevladnih organizacij pri zagotavljanju različnih storitev v socialnem, kulturnem, okoljskem, izobraževalnem, zdravstvenem in športnem prostoru. Ob tem poudarja njihov pomen pri zagovorništvu človekovih pravic in demokratičnih vrednot ter pri zapolnjevanju vrzeli, ki jih javni sektor ne more učinkovito nasloviti.
Strategija razvoja prostovoljstva do leta 2030
Vlada je izdala tudi Odlok o strategiji razvoja prostovoljstva do leta 2030, ki predstavlja samostojen strateški dokument na področju prostovoljstva. Prostovoljstvo je opredeljeno kot ena ključnih vrednot sodobne družbe, ki krepi socialno kohezijo, spodbuja aktivno državljanstvo ter podpira odzivanje na izzive, kot so staranje prebivalstva, težave v duševnem zdravju, naravne nesreče in podnebne spremembe.
Strategija razvoja Slovenije 2030 prostovoljstvo uvršča med pomembne dejavnike za doseganje dostojnega življenja za vse, nova strategija pa opredeljuje tudi krepitev vloge prostovoljskih organizacij v odzivanju na aktualne družbene stiske.
V načrt razvojnih programov 2025–2028 je vlada uvrstila več projektov ter investicijskih spodbud za podjetja Revoz, Lek in Paloma, ki bodo sredstva namenila posodobitvi proizvodnje in razvojnim nadgradnjam v posameznih panogah.
[Foto: Klara Gojčič/Državni zbor]
