Vlada je na 198. redni seji sprejela uredbo, ki za leto 2026 na novo določa obseg, financiranje in organizacijo storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Poudarek je na večji dostopnosti do zdravnikov, širjenju programov in spremembah pri plačevanju zdravstvenih storitev.
Uredba ureja razmerja med izvajalci zdravstvene dejavnosti in ZZZS ter uvaja ciljne spremembe na področjih, kjer so potrebe največje. V ospredju so predvsem družinska medicina, pediatrija, ginekologija in duševno zdravje.
Več timov in širitev programov
Po novem se povečuje število timov v družinski medicini, pediatriji in ginekologiji, dodatne zmogljivosti pa se uvajajo tudi v nujni medicinski pomoči in centrih za duševno zdravje.
Na sekundarni ravni se širijo kapacitete pri programih, kjer je država že zagotovila opremo ali prostore, med drugim pri magnetni resonanci, angiografiji, neakutni bolnišnični obravnavi in robotskih posegih.
Uredba krepi tudi več ključnih programov: paliativno oskrbo, presejalna programa ZORA in SVIT ter program ZDAJ za otroke, mladostnike in študente.
„Cilj je boljša dostopnost in realno vrednotenje“
Na vladi poudarjajo, da je cilj sprememb izboljšati dostopnost do zdravstvenih storitev in hkrati bolj realno ovrednotiti delo izvajalcev.
Uredba tako uvaja tudi novosti pri plačevanju storitev, predvsem pri prvih pregledih v specialistični dejavnosti.
Izvajalci, ki bodo presegali načrtovano število prvih pregledov, bodo dodatno finančno nagrajeni, kar naj bi spodbudilo krajšanje čakalnih dob.
Nova področja: klinična prehrana in nadzorovana obravnava
Med pomembnejšimi novostmi je uvedba financiranja klinične prehrane kot samostojne specialistične dejavnosti. Po novem bodo storitve jasno opredeljene, skupaj s cenami.
Uredba uvaja tudi nadzorovano zdravstveno obravnavo v varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov za paciente, ki ne potrebujejo več bolnišničnega zdravljenja, a še vedno potrebujejo strokovni nadzor.
Soglasje za polnilni park v Novem mestu
Na isti seji je vlada Mestni občini Novo mesto izdala soglasje za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za polnilni park visoke moči.
Načrtovana ureditev posega tudi v območje državnega prostorskega načrta za avtocesto na odseku Hrastje–Lešnica, zato je bilo potrebno soglasje države. Vlada ocenjuje, da je projekt skladen z obstoječimi prostorskimi ureditvami in izpolnjuje pogoje za nadaljevanje priprave načrta.
