Vlada je na dopisni seji zavrnila predlog skupine pobudnikov za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR) in za začasno zadržanje njegovega izvrševanja. Kot so sporočili z Ministrstvo za finance, bo vlada Ustavnemu sodišču predlagala, naj predlog za začasno zadržanje zavrže.
Vlada bo Ustavno sodišče pozvala, naj zavrže predlog za začasno zadržanje izvrševanja 2. člena ter prvega in drugega odstavka 3. člena ZPZR, saj po njenem mnenju niso izpolnjene procesne predpostavke iz 24. člena Zakona o ustavnem sodišču. Ob tem poudarjajo, da pobudniki niso izkazali pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da pobudniki kot ključno škodljivo posledico navajajo visoke finančne obremenitve za delodajalce. „Te obremenitve niso več zgolj potencialne ali bodoče, temveč so zaradi zapadlosti obveznosti že nastale oziroma bi morale biti realizirane v skladu z zakonom,“ navajajo. Po oceni vlade je s tem izključen eden bistvenih pogojev za uporabo 39. člena Zakona o ustavnem sodišču, in sicer verjetnost nastanka težko popravljivih škodljivih posledic zaradi nadaljnjega izvrševanja predpisa.
Če ustavno sodišče predloga za začasno zadržanje zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk ne bi zavrglo, bo vlada po navedbah ministrstva podredno predlagala njegovo zavrnitev. Razlog je v tem, da začasno zadržanje ne more več doseči svojega namena, navaja ministrsvo. Rok za izplačilo zimskega regresa je namreč že potekel, saj so morali delodajalci zimski regres izplačati do 18. decembra 2025.
Na isti dan je potekel tudi rok za izplačilo četrtine zimskega regresa v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZPZR, ki je za leto 2025 omogočal zamik izplačila delodajalcem, ki izpolnjujejo pogoje iz tega člena, poudarjajo na ministrstvu.
Ob tem vlada izpostavlja ustaljeno presojo ustavnega sodišča, po kateri začasno zadržanje ni namenjeno odpravljanju že nastalih posledic, temveč izključno preprečevanju bodočih. „Kadar so učinki predpisa že realizirani, zadržanje izvrševanja nima več učinka in je zato procesno in vsebinsko neutemeljeno,“ zaključujejo na Ministrstvu za finance.
