Francoska politična scena je doživela nenaden pretres. Novi premier Sébastien Lecornu je namreč odstopil in to že dan po tem, ko je javnosti predstavil svojo vlado. Predsednik Emmanuel Macron je njegov odstop sprejel, čeprav je Lecornu šele pred štirimi tedni prevzel položaj. Odstop je sprožil val presenečenja, saj so mnogi pričakovali, da bo novi premier skušal zagotoviti več stabilnosti po mesecih političnih pretresov.
Lecornu je bil pred tem minister za obrambo in velja za enega najtesnejših Macronovih sodelavcev. Ob prevzemu funkcije je napovedoval „prelome“ v francoski politiki ter poskus večjega vključevanja opozicijskih strank v oblikovanje vlade.
Do preobrata je prišlo zaradi sestave novega kabineta. Najbolj kritičen je bil Bruno Retailleau, vodja konservativnih republikancev, ki je bil predviden za notranjega ministra. Takoj po objavi seznama ministrov je napovedal izredni sestanek svoje stranke, ker ga je motilo razmerje moči v vladi. Po navedbah francoskih medijev naj bi zahteval tretjino ministrskih položajev za svojo politično skupino, kar pa se ni zgodilo.
Posebno nezadovoljstvo je povzročila odločitev, da obrambno ministrstvo prevzame Bruno Le Maire, dolgoletni finančni minister iz Macronove stranke, ki ga številni povezujejo z gospodarskimi težavami in dolžniško krizo. Kot navaja Tagesschau, so bili konservativci prepričani, da jih je Lecornu potisnil na rob političnega vpliva, kar je povzročilo njegov odstop še pred načrtovanim srečanjem republikancev.
Lecornu je ob odhodu opoziciji očital pomanjkanje pripravljenosti za sodelovanje in ravnanje, kot da imajo absolutno večino, čeprav je v resnici parlament razdeljen.
Macron pred šestim imenovanjem predsednika vlade
Predsednik Macron je zdaj postavljen pred novo nalogo: že šestič v dveh letih bo moral imenovati predsednika vlade. Težava je v tem, da njegova stranka nima večine v državnem zboru, ki je po volitvah leta 2024 razdeljen na tri velike bloke – levosredinskega, desničarskega in vladnega. Največ sedežev trenutno pripada levemu zavezništvu socialistov, Zelenih, Levice (LFI) in komunistov, kar močno omejuje manevrski prostor predsednika države.
Kot navaja Tagesschau, za imenovanje novega predsednika vlade ni predpisanega roka. Do takrat ostaja obstoječa vlada na položaju v začasni funkciji, kar pomeni, da lahko vodi tekoče posle, ne pa tudi uvaja novih zakonodajnih rešitev.
Vprašanje predčasnih volitev za zdaj ostaja odprto. Macron je doslej možnost ponovnega razpisa izključil, a opazovalci menijo, da bi se to lahko spremenilo. Razmerje moči v parlamentu je negotovo, ankete pa kažejo, da morebitne nove volitve Macronovi koaliciji ne bi prinesle prednosti.
Francoski predsednik ima sicer grenke izkušnje z razpustitvijo parlamenta. Leta 2024 je po dobrem izidu radikalne desnice na evropskih volitvah tvegal z razpisom predčasnih volitev, a se je njegova sredinska koalicija izkazala za še šibkejšo kot prej.
Finančni pritiski in politične napetosti
Kriza prihaja v času, ko se Francija sooča z rekordnim javnim dolgom. Ta je presegel 3,3 bilijona evrov, kar pomeni največje breme v Evropski uniji. Lanski proračunski primanjkljaj je znašal 5,8 odstotka, kar je skoraj dvakrat več od dovoljene meje po pravilih EU. Lecornujev predhodnik François Bayrou je ob neuspešnem poskusu uvedbe varčevalnega proračuna opozarjal, da je država pred „zadnjo postajo pred prepadom“.
Tagesschau poudarja, da je vprašanje javnih financ eden od ključnih razlogov za nestabilnost vlad, saj se politične stranke ne morejo uskladiti glede nujnih ukrepov. Poskus Bayrouja, da bi omejil porabo, je padel na glasovanju o zaupnici, kar je pripeljalo do njegovega odhoda.
Francoski predsednik je zaradi ponavljajočih se odstopov predsednikov vlad v težkem položaju. Njegovi politični nasprotniki ga obtožujejo, da ne zna zagotoviti stabilne izvršne oblasti. Levica je že večkrat pozivala k njegovi odstavitvi, medtem ko desničarska populistična stranka Rassemblement National zahteva nove volitve v državni zbor.
Vodja stranke Marine Le Pen pri tem vidi priložnost za povečanje vpliva svoje politične sile, čeprav njen politični položaj zapletajo sodni postopki, ki proti njej še vedno potekajo.
Foto: Pixabay
