Vlada je v zadnjih mesecih v javnih nastopih in v njej naklonjenih medijih večkrat zatrjevala, da se razmere v zdravstvu izboljšujejo in da se čakalne dobe krajšajo. Predsednik vlade Robert Golob je ob različnih priložnostih govoril o pozitivnih trendih, ministrstvo za zdravje pa je poudarjalo predvsem zmanjševanje števila tako imenovanih nedopustno dolgo čakajočih. Toda spremembe, sprejete tik pred koncem leta, in odzivi iz zdravstvenega sistema kažejo na precej drugačno sliko na terenu.
V Uradnem listu Republike Slovenije, objavljenem 24. decembra 2025, pa je bila sprejeta uredba, ki spreminja pogoje plačevanja in obsega izvajanja posameznih zdravstvenih programov pri koncesionarjih. Med prizadetimi so zlasti ortopedski posegi, kot so operacije stopala (hallux valgus), artroskopski posegi na kolenu in rami ter vstavitve endoprotez kolka, kolena, rame in gležnja. Uredba uvaja dodatne omejitve glede plačila posegov ob preseganju pogodbenih kvot in določenih pragov, kar v praksi pomeni, da izvajalci ob preseženem obsegu posegov teh storitev ne morejo več obračunati.
Opozicija in del zdravstvene stroke opozarjata, da takšni ukrepi neposredno vplivajo na bolnike. Poslanka in vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je na družbenem omrežju X ob objavi izseka iz Uradnega lista zapisala, da gre za omejevanje ortopedskih posegov pri koncesionarjih, ter dodala besede poslanke Svobode, Tamare Kozlovič, da se bo vlada “do zadnje sekunde mandata trudi la za javno zdravstvo”. Godec je sporočilu dodala še ključnik “razpad sistema”.
Na konkretne posledice sprememb opozarjajo tudi zdravniki. Nevrolog Simon Podnar z Nevrološke klinike UKC Ljubljana je javno navedel, da bo po njegovih ocenah približno 300 pacientov v kratkem prejelo obvestilo o odpovedi elektrofizioloških preiskav (EMG), ki naj bi jih opravil v prostem času do izteka soglasja delodajalca. Do konca leta naj bi se tem pridružilo še okoli 700 pacientov, ki termina sploh še nimajo določenega. Po njegovih besedah gre za dejanski odmik pacientov od zdravljenja, ne zgolj za administrativno prilagoditev.
Podobno je zapisal tudi pediatrični in fetalni kardiolog Samo Vesel iz Splošne bolnišnice Celje. V zapisu je navedel, da je prejel klic iz koncesionarskega ortopedskega zavoda, kjer so mu pojasnili, da zaradi odredbe vlade z dne 24. decembra krčijo dejavnost. Kirurg, ki bi moral v nekaj dneh opraviti operacijo njegove sorodnice, posega ne bo mogel izvesti, operacija pa je odpovedana. Po njegovih besedah takšni primeri niso osamljeni.
V tem kontekstu se odpira vprašanje skladnosti vladnih izjav z dejanskimi učinki sprejetih ukrepov. Premier in ministrica za zdravje sta v preteklih mesecih večkrat poudarjala, da se čakalne dobe krajšajo, pri čemer sta se sklicevala predvsem na statistiko nedopustno dolgo čakajočih. Kritiki pa opozarjajo, da to ne pomeni nujno boljše dostopnosti zdravstvenih storitev za posameznega bolnika, še posebej če se zaradi novih pravil posegi odpovedujejo ali prestavljajo.
Del medijev, zlasti tisti, ki veljajo za vladi naklonjene, je v zadnjem času pisal o zdravnikih, ki opravljajo dve praksi, kar bi naj, kot navajajo podaljševalo čakalne dobe. Nasprotno pa zdravniki in pacienti na terenu poročajo o odpovedanih terminih, krčenju programov in podaljševanju čakalnih dob v posameznih specialnostih. Razkorak med političnim sporočanjem in izkušnjo bolnikov tako postaja vse bolj očiten.
Vlada se na očitke o neposredni škodi za paciente po objavi uredbe in javnih zapisih zdravnikov doslej ni vsebinsko odzvala.
