Azijski trgi so teden začeli z močnim optimizmom. Delnice so v ponedeljek občutno zrasle, medtem ko so se cene zlata in državnih obveznic znižale. Vlagatelji so se odzvali na znake umirjanja trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko, kar spodbudilo apetit po tveganju.
Vodilni gospodarski uradniki obeh držav so se konec tedna dogovorili o okvirju novega trgovinskega sporazuma, o katerem naj bi se po navedbah Reutersa ta teden pogovarjala predsednik ZDA Donald Trump in kitajski voditelj Xi Jinping na srečanju v Južni Koreji. Dogovor bi lahko začasno ustavil strožje ameriške carine in omilil kitajske omejitve izvoza redkih zemelj, s čimer bi se ublažile napetosti na svetovnih trgih.
Novica je povzročila opazen skok na azijskih borzah. Južnokorejski indeks KOSPI, tajvanski indeks TWII in japonski Nikkei so pridobili več kot dva odstotka, pri čemer je Nikkei prvič presegel 50.000 točk. Najširši indeks delnic azijsko-pacifiške regije MSCI se je po podatkih Reutersa zvišal za 1,3 odstotka in dosegel rekordno vrednost.
Tudi terminske pogodbe za ameriške delnice so rasle, Nasdaqove pogodbe so bile višje za 1 odstotek, evropske pa za 0,5 odstotka. Avstralski dolar, ki velja za občutljiv kazalnik tveganja, se je okrepil za 0,42 odstotka in dosegel 0,6541 ameriškega dolarja, kar je blizu najvišje vrednosti v zadnjih dveh tednih. Kitajski indeks CSI300 je zrasel za 0,84 odstotka, hongkonški Hang Seng pa za 0,78 odstotka.
Padec zlata in obveznic, rast surovin
Zlato, tradicionalno zatočišče v negotovih časih, se je pocenilo za 1 odstotek. Donosnost ameriških desetletnih državnih obveznic se je zvišala za 3,8 bazične točke, kar kaže na večji optimizem vlagateljev, navaja Reuters. Na surovinskih trgih so se cene soje, pšenice in koruze povečale zaradi pričakovanj, da bi lahko dogovor med Washingtonom in Pekingom spodbudil trgovinske tokove.
Na svetovnem naftnem trgu so se terminske pogodbe za nafto Brent v zgodnjem trgovanju zvišale za 46 centov oziroma 0,7 odstotka na 66,40 dolarja za sod. Cena ameriške nafte WTI je prav tako narasla za 46 centov oziroma 0,75 odstotka na 61,96 dolarja. V preteklem tednu so se cene, zaradi sankcij ZDA in EU proti Rusiji zvišale za skoraj 9 odstotkov.
Pozornost usmerjena v centralne banke
Ta teden bodo v središču pozornosti trgi centralnih bank, med njimi japonske, kanadske, evropske in ameriške. Po navedbah Reutersa se pričakuje, da bo ameriška centralna banka Federal Reserve znižala obrestne mere za 25 bazičnih točk, saj so se septembrske cene življenjskih potrebščin v ZDA zvišale manj od napovedi. Dodatno negotovost povzroča še morebitno zaprtje ameriške vlade, ki bi lahko vplivalo na objavo ekonomskih podatkov.
Dolar se je v ponedeljek rahlo okrepil na 151,13 jena, medtem ko je evro trgoval pri 1,16215 dolarja. Indeks dolarja je ostal nespremenjen pri 98,982 točke. Evropska centralna banka in Banka Japonske po napovedih ne bosta spreminjali obrestnih mer, čeprav naj bi se japonski uradniki po navedbah Reutersa pogovarjali o možnosti nadaljnjega dviga, če se bodo pomisleki glede recesije zmanjšali.
V ZDA se začenja najintenzivnejši del sezone objav poslovnih rezultatov. Med podjetji z veliko tržno kapitalizacijo bodo ta teden rezultate objavili Microsoft, Apple, Alphabet, Amazon in Meta Platforms. Analitiki pričakujejo, da bodo njihova poročila po navedbah Reutersa vplivala na nadaljnjo usmeritev tehnoloških delnic.
Foto: Pixabay
