Poletno sonce je v opoldanskih urah posebej močno, saj ultravijolični (UV) žarki med 10. in 16. uro prepotujejo krajšo pot skozi ozračje in so manj filtrirani. UVB-žarki povzročajo sončne opekline in povečujejo tveganje za kožnega raka, UVA-žarki pa prodirajo globlje v kožo in pospešujejo staranje.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) svetuje izogibanje neposrednemu soncu v času najmočnejšega sevanja ter uporabo svetlih in gosto tkanih oblačil, pokrival, sončnih očal in krem za sončenje. „Z zaščitno kremo se namažemo 30 minut, preden gremo na sonce, ko je koža še hladna in suha, nato pa nanos ponovimo vsaki dve uri oziroma pogosteje ob močnem potenju, brisanju ali po kopanju,“ navaja NIJZ. Navadne sončne kreme po nekaj minutah plavanja večino zaščite izgubijo, saj slanost in klor pospešeno razgrajujeta filtre, ki se sperejo v vodno okolje.
Agencija RS za okolje (ARSO) je v letih 2023 in 2024 v okviru monitoringa v 32 kopalnih vodah zaznala prisotnost UV filtrov, ki so sestavine sončnih krem. V letu 2023 so analize opravili dvakrat avgusta, leto pozneje pa enkrat v juliju ali avgustu.
Benzofenona 3 niso zaznali v nobenem vzorcu, medtem ko sta bila avobenzon (butilmetoksidibenzoil metan) in oktokrilen – prisotna v nekaterih znamkah krem, kot sta Neutrogena in Coppertone – ugotovljena v številnih morskih kopališčih. Najvišje koncentracije avobenzona so izmerili na Naravnem kopališču RKS MZL Debeli Rtič (0,43 µg/L), na kopalnem območju Fiesa – Piran (0,44 µg/L) in na Mestnem kopališču Koper (0,45 µg/L).
Enake lokacije, skupaj s Salinero – Pacug, so beležile tudi najvišje vrednosti oktokrilena (1,1 µg/L). Med morskimi kopališči z zaznano prisotnostjo filtrov so bili še Debeli Rtič, Delfin, Adria Ankaran, Vile Park, Metropol Portorož (Plaža Portorož) in Avtokamp Lucija.
Analize niso pokazale prisotnosti avobenzona in benzofenona na območjih Žusterna – AC Jadranka, Rikorvo – Simonov zaliv, Pri svetilniku, Simonov zaliv – Strunjan ter na kopališčih Žusterna, Plaža Simonov zaliv, Zdravilišče Krka Strunjan, kopališče Salinera in Plaža Grand Hotel Bernardin.
V celinskih vodah so bile vrednosti obeh filtrov večinoma pod mejo določljivosti – tako na Bohinjskem in Blejskem jezeru, Kolpi, Krki kot na Nadiži. Izjeme so bile Šobčev bajer v letu 2023 ter Velika Zaka na Blejskem jezeru v letih 2023 in 2024, kjer so zaznali oktokrilen.
EU nadzor in možni ukrepi
„Evropski zakonodajalci se zavedajo nevarnosti snovi iz nekaterih krem za sončenje, zato so jih uvrstili na nadzorni seznam snovi,“ pojasnjuje ARSO. Seznam je oblikovan z namenom zbiranja kakovostnih informacij o koncentracijah izbranih nevarnih snovi v vodnem okolju, zlasti tistih, ki so strupene in se v okolje odvajajo redko ali nikoli.
Oktokrilen se v EU proizvede ali uvozi v količini od 1.000 do 10.000 ton letno, uporablja pa se ne le v kremah za sončenje in kozmetiki, temveč tudi v papirju in plastiki. Te snovi se počasi razgrajujejo, so škodljive za vodne živali in se lahko v večjih količinah vmešavajo v hormonske in presnovne procese organizmov.
Če bo tveganje na ravni EU potrjeno, bodo snovi uvrščene med prednostne, zanje pa bodo postavljeni standardi kakovosti. Države članice jih bodo morale redno spremljati in sprejeti ukrepe za zmanjšanje njihove prisotnosti v vodi, so zaključili na NIJZ.
Foto: Pixabay/sašo45
