Visoki predstavniki Evropske unije so se v Kijevu ob četrti obletnici ruske invazije pridružili ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu ter z udeležbo na spominskih slovesnostih znova potrdili politično in simbolno podporo Ukrajini. Obletnica poteka v času, ko se vojna nadaljuje brez jasnega preboja, enotnost znotraj EU pa vse bolj načenjajo razhajanja glede sankcij in finančne pomoči.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta se skupaj z Zelenskim udeležila spominske slovesnosti na Trgu neodvisnosti, kjer so z minuto molka in polaganjem sveč počastili žrtve vojne. Že pred tem sta se Zelenski in prva dama Olena Zelenska v katedrali svete Sofije srečala s tujimi dostojanstveniki, kjer so predstavniki različnih veroizpovedi molili za zmago Ukrajine in „pravičen mir“.
Von der Leyen je ob prihodu v Kijev poudarila, da Evropa Ukrajini še naprej stoji ob strani „finančno, vojaško in tudi skozi to zahtevno zimo“. Costa je izpostavil pogum ukrajinskega prebivalstva in dejal, da je država kljub vojni dosegla opazen napredek na poti k članstvu v Evropski uniji.
Rusija je invazijo začela 24. februarja 2022. Po navedbah Zelenskega je bilo v štirih letih ubitih približno 55.000 ukrajinskih vojakov, pri čemer neodvisni opazovalci opozarjajo, da bi lahko bilo dejansko število bistveno višje. Združeni narodi navajajo, da je bilo ubitih več kot 15.000 civilistov, ranjenih pa okoli 41.000.
Ocene, ki temeljijo na ruskih javnih podatkih, kažejo na približno 220.000 ubitih ruskih vojakov, zahodni in ukrajinski viri pa te številke ocenjujejo kot podcenjene.
„Putin ni dosegel svojih ciljev“
Zelenski je v video nagovoru ob obletnici dejal, da ruski predsednik Vladimir Putin ni dosegel svojih strateških ciljev. Poudaril je, da Ukrajina ni izgubila svoje državnosti in da je uspela ohraniti neodvisnost kljub obsežni vojaški agresiji.
Tudi Kremelj je priznal, da cilji še niso v celoti uresničeni. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je dejal, da se „posebna vojaška operacija“ nadaljuje, hkrati pa zatrdil, da Rusija ostaja odprta za diplomatsko rešitev pod pogoji, ki so po njegovih besedah znani.
Razpoke v enotnosti Evropske unije
Dogodke v Kijevu so zasenčile notranje delitve znotraj EU. Madžarska in Slovaška sta blokirali 20. sveženj sankcij proti Rusiji ter 90 milijard evrov vreden načrt finančne pomoči Ukrajini, ki vključuje 60 milijard evrov za podporo ukrajinski vojski.
Budimpešta je kot razlog navedla prekinitev dobave ruske nafte po naftovodu Družba prek Ukrajine. Madžarske oblasti trdijo, da gre za politično odločitev Kijeva, medtem ko ukrajinski uradniki poudarjajo, da so motnje posledica ruskega bombardiranja od konca januarja.
Costa je stališče Madžarske označil kot „popolnoma nesprejemljivo“ in opozoril, da spodkopava dogovore, dosežene na ravni voditeljev EU. Ker soglasja ni, se pričakuje napoved nujnega paketa pomoči v višini 100 milijonov evrov za ukrajinsko energetsko infrastrukturo, ki ne zahteva soglasja vseh držav članic.
Ob obletnici so po vsej Evropi potekali spominski dogodki in politična sporočila podpore. Zunanji ministri Nemčije, Francije in Poljske so v skupnem video nagovoru poudarili „neuklonljiv duh“ Ukrajine in obljubili podporo „tako dolgo, kot bo potrebno“.
Francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer sta sklicala virtualno srečanje tako imenovane Koalicije voljnih, v kateri sodeluje več kot 30 držav. V Nemčiji so se državni vrh in številni državljani udeležili molitev za mir in shodov solidarnosti, podobni dogodki pa so potekali tudi drugod po Evropi.
