Evropska razprava o prihodnosti Ukrajine se vstopa v novo fazo, v kateri se vse bolj prepletajo varnostna vprašanja, diplomatski pritiski in razprave o širitvi Evropske unije. V ospredju je znova stališče predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ima morebitni vstop Ukrajine v EU tudi izrazito varnostno razsežnost.
Po zadnjih usklajevanjih z več evropskimi voditelji je von der Leyen poudarila, da članstvo v Uniji samo po sebi predstavlja pomembno dolgoročno jamstvo za stabilnost Ukrajine. Po njenih besedah je vključevanje Kijeva v evropske integracije neločljivo povezano z vprašanjem varnosti in politične prihodnosti države, ki se že več let sooča z rusko agresijo. Ob tem je izpostavila, da so prejšnji širitveni valovi pokazali koristi ne le za nove članice, temveč tudi za Evropsko unijo kot celoto.
Razprava o članstvu Ukrajine v EU poteka vzporedno z intenzivno diplomatsko dejavnostjo med ZDA, evropskimi državami in Kijevom, poroča Euronews. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po nedavnih pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ocenil, da so temeljna varnostna jamstva med ključnimi partnerji „skoraj dogovorjena“. V tem okviru evropska perspektiva Ukrajine dobiva dodatno politično težo, saj naj bi dolgoročno utrdila stabilnost regije.
Vendar pa je pristopni proces vse prej kot preprost. Vstop v Evropsko unijo zahteva obsežne reforme na področju pravne države, gospodarstva in javne uprave, poleg tega pa mora odločitev soglasno potrditi vseh 27 držav članic. Evropska komisija se tako znajde pred zahtevnim ravnotežjem: po eni strani želi ohraniti načelo enakih meril za vse kandidatke, po drugi pa upoštevati izredne razmere države, ki je še vedno v vojni in hkrati vključena v mirovne pogovore.
Madžarski zadržki in vprašanje soglasja
Eden ključnih zastojev v postopku, kot navaja Euronews, ostaja nasprotovanje madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbána. Ta že dlje časa vztraja, da Ukrajina ne izpolnjuje vseh pogojev za članstvo, ter zagovarja zgolj okrepljeno partnerstvo namesto polnopravnega vstopa. Zaradi njegovega veta letos ni bilo napredka niti pri tehničnih fazah pristopnih pogajanj.
Evropska komisija sicer ocenjuje, da je Ukrajina na tehnični ravni pripravljena na nadaljnje korake. Kljub temu razprave o morebitni spremembi pravil soglasja pri širitvi doslej niso obrodile konkretnih rezultatov, kar kaže na občutljivost vprašanja znotraj Unije.
„Koalicija voljnih“ in nadaljevanje pogovorov
Po zadnjih pogovorih v tako imenovanem berlinskem formatu je nizozemski premier Dick Schoof napovedal, da se bo prihodnji teden sestala tako imenovana „Koalicija voljnih“. Gre za skupino držav, ki pod vodstvom Francije in Združenega kraljestva ter v sodelovanju z drugimi evropskimi partnericami koordinirajo podporo Ukrajini, tako politično kot varnostno.
Srečanje prihaja v času, ko so se mirovni pogovori znova zapletli zaradi ruskih trditev o domnevnem napadu na osebno rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Moskva je incident predstavila kot resno provokacijo, Kijev pa je obtožbe zavrnil kot „popolno izmišljotino“, namenjeno zavlačevanju pogajanj.
Ameriški predsednik Trump je dejal, da ga je o domnevnem dogodku obvestil Putin, ob tem pa poudaril, da „zdaj ni pravi čas za tovrstna dejanja“. Ni pa navedel, ali imajo ameriške obveščevalne službe neodvisne potrditve ruskih trditev.
Stopnjevanje na terenu in previdnost Evrope
Rusija je kljub potekajočim pogovorom konec tedna nadaljevala z napadi z droni in raketami, pri čemer je bil znova tarča tudi Kijev. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ob tem napovedal povračilne ukrepe, kar dodatno zapleta diplomatska prizadevanja.
Evropski voditelji so do ruskih navedb ostali zadržani. Nemški kancler Friedrich Merz je poudaril, da mirovni proces sicer napreduje, vendar bo zahteval „poštenost in preglednost vseh vpletenih, vključno z Rusijo“.
Trump je ob tem opozoril, da vprašanje morebitnih ozemeljskih koncesij Ukrajine, zlasti glede vzhodnega dela države in območja Donbasa, ostaja odprto in izjemno zahtevno. Dejal je tudi, da bodo morale evropske države prevzeti glavni del odgovornosti za varnostna jamstva, pri čemer bodo ZDA sodelovale kot podpornica.
Zelenski je medtem navedel, da naj bi ameriška varnostna jamstva veljala 15 let, vendar si Ukrajina prizadeva za bistveno daljše obdobje, med 30 in 50 leti. Po njegovih besedah bi takšna odločitev pomenila zgodovinski prelom, saj se država z ruskim pritiskom sooča že več kot desetletje.
