V razpravi v Evropskem parlamentu v Strasbourgu je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen poslance nagovorila z opozorilom, da se ruska politika kljub nakazani pripravljenosti na mirovne pogovore ni spremenila.
Opozorila je, da mora Evropa vztrajati pri pritisku na Moskvo, saj rusko vodstvo po njenih besedah še naprej skuša „trajno prerisati zemljevide“ in obnoviti „sfere vpliva“. Na to so se odzvali tudi evropski diplomati, ki so v zadnjih dneh intenzivirali usklajevanja glede mirovnega besedila, pri čemer je, kot poroča Euronews, vse več pomislekov glede prvotnih ameriško-ukrajinskih izhodišč.
Von der Leyen je poudarila, da so se napetosti stopnjevale prav ob trenutkih, ko so mirovni pogovori začeli nakazovati možnost konkretnega napredka. Pri tem je izpostavila nedavne napade na ukrajinsko civilno prebivalstvo in ponovila stališče, da gre po oceni Bruslja za prepoznaven vzorec ravnanja Kremlja.
Kremelj je medtem dal jasno vedeti, da bi lahko zavrnil osnutek mirovnega načrta, ki so ga oblikovali ameriški in ukrajinski predstavniki v Ženevi. Ta je bil v zadnjih dneh deležen številnih popravkov, pri čemer je del evropskih prestolnic zaskrbelo dejstvo, da v zgodnjih fazah oblikovanja predloga niso bile vključene. V besedilu so bili zapisani tudi elementi, ki bi posegali v vprašanja pod izključno pristojnostjo držav Evropske unije, med drugim pri sankcijah in upravljanju z zamrznjenimi ruskimi sredstvi.
Predsednica Evropske komisije je poslance seznanila, da so evropski voditelji v ponedeljek opravili neformalni posvet, dan pozneje pa je zasedala t. i. „Koalicija voljnih“, ki je razpravljala o skupnem pristopu držav članic. „Načelo je bilo potrjeno,“ je dejala. „Nič o Ukrajini brez Ukrajine. Nič o Evropi brez Evrope. Nič o Natu brez Nata.“
Varnostna jamstva in razprave o prihodnji vojaški ureditvi
V govoru se je von der Leyen izrekla proti omejitvam glede velikosti ukrajinskih oboroženih sil, kar se pojavlja kot ena izmed točk pogajanj, ter izpostavila potrebo po zanesljivih varnostnih jamstvih za Kijev. Kot ena od možnosti, o kateri razmišljajo zahodni partnerji, se omenja namestitev večnacionalnih sil na ukrajinsko ozemlje po koncu vojne. Ta možnost je naletela na odločen odpor Moskve.
Predsednica Komisije je ob tem, kot navaja Euronews opozorila na zgodovinski kontekst: „Ruska miselnost se od časov Jalte ni spremenila, celino še vedno dojema kot skupek sfer vpliva,“ je dejala poslancem. Pri tem je izpostavila, da enostranskega spreminjanja meja suverenih držav z uporabo sile ni mogoče sprejeti, saj bi takšno ravnanje odprlo pot za prihodnje konflikte.
Finančna vprašanja in razhajanja glede ruskih sredstev
Ob vprašanju mirovnih prizadevanj je von der Leyen opozorila tudi na finančne potrebe Ukrajine v letih 2026 in 2027, ki po ocenah znašajo 135 milijard evrov. Evropska komisija je zato članicam predstavila tri možnosti za zapolnitev proračunske vrzeli: dvostransko financiranje, skupno zadolževanje ter t. i. reparacijsko posojilo na podlagi zamrznjenih sredstev ruske centralne banke, ki jih je v EU približno 210 milijard evrov.
Tretja možnost ima podporo večine držav članic, saj ne bi obremenila njihovih proračunov, a je naletela na odpore v Belgiji, ki nadzoruje večino zamrznjenih sredstev in opozarja na tveganje povračilnih ukrepov Moskve. Komisija je pripravljena predložiti pravno besedilo, ki bi vzpostavilo pravni okvir za takšno posojilo, je povedala von der Leyen, ob tem pa dodala: „Ne vidim scenarija, v katerem bi račun nosili zgolj evropski davkoplačevalci.“
Voditelji naj bi o možnih rešitvah odločali na ponovnem srečanju 18. decembra. V diplomatskih krogih se ob tem pojavlja vprašanje, ali bi lahko nadaljnji potek mirovnih pobud vplival tudi na belgijska stališča, zlasti potem ko naj bi bil po pogovorih v Ženevi odstranjen najbolj sporen del prvotnih predlogov, o katerem so poročali tuji mediji.
Evropska unija je od začetka ruskega napada februarja 2022 sprejela 19 svežnjev sankcij. V zadnjem mesecu so ZDA med drugim uvedle ukrepe proti dvema največjima ruskima naftnima podjetjema, Rosneftu in Lukoilu. Von der Leyen je poslancem dejala, da trenutne okoliščine zahtevajo previdnost, a hkrati ponujajo možnost za napredek.
„Da, razmere so zapletene, nestanovitne in nevarne,“ je povedala. „A naša dolžnost je sodelovati pri vseh prizadevanjih, ki lahko pripeljejo do pravičnega in trajnega miru.“
Foto: Wikimedia/EU
