Pred ključnim srečanjem 27 voditeljev Evropske unije v Bruslju je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen opozorila, da se EU sooča z odločitvami, ki bodo vplivale na njeno varnost, neodvisnost in mednarodni položaj. Po njenih besedah se je zunanjepolitično okolje bistveno spremenilo, zlasti po preobratu v pristopu Washingtona do Evrope.
V nagovoru v polkrožni dvorani Evropskega parlamenta v Strasbourgu je poudarila, da je čas za ukrepanje omejen. „Včerajšnjega miru ni več. Nimamo časa za nostalgijo. Pomembno je, kako se soočimo z današnjim dnem,“ je dejala. Ob tem je dodala, da je občutek nujnosti med državami članicami splošno prisoten: „Zavedamo se nujnosti. Je akutna. Vsi jo čutimo. Vsi jo vidimo.“
Evropska unija se po navedbah Komisije približuje odločitvam o dveh vprašanjih, ki bi lahko dolgoročno oblikovali njeno vlogo v svetu. Prvo se nanaša na nadaljnjo podporo Ukrajini, drugo pa na prihodnost trgovinskega sporazuma z južnoameriškim blokom Mercosur.
V ospredju razprav o Ukrajini je vprašanje, kako državi zagotoviti gospodarsko vzdržnost in sposobnost nadaljnjega upiranja ruski agresiji. Von der Leyen, kot navaja Euronews, podpira predlog, da bi zamrznjeno rusko državno premoženje uporabili kot podlago za izdajo odškodninskega posojila Ukrajini. Gre za pristop brez primere, ki pa med državami članicami sproža pomisleke.
Belgija, kjer je zbran velik del zamrznjenega ruskega premoženja, izraža zadržke in poudarja potrebo po enakomerni porazdelitvi tveganj med državami EU. Razprava o tem vprašanju po navedbah diplomatskih virov še ni zaključena.
Mercosur in vprašanje kvalificirane večine
Druga pomembna odločitev zadeva morebitno sklenitev sporazuma o prosti trgovini z Mercosurjem, o katerem EU in južnoameriške države pogajanja vodijo že približno 25 let. Za potrditev sporazuma je potrebna tako imenovana kvalificirana večina, kar pomeni podporo najmanj 15 držav članic, ki skupaj predstavljajo vsaj 65 odstotkov prebivalstva Evropske unije.
Več večjih držav članic ima do sporazuma zadržke, predvsem zaradi skrbi kmetijskega sektorja. Francija sporazumu nasprotuje, Italija pa se je v razpravah izkazala kot potencialno odločilna država. Francija si prizadeva pridobiti podporo Italije za oblikovanje blokirne manjšine, s katero bi preprečili sprejetje dogovora, navaja Euronews. Italijanska premierka Giorgia Meloni se javno še ni dokončno opredelila, po navedbah virov pa ostaja vprašanje odprto.
Francija obenem zagovarja preložitev glasovanja na prihodnje leto. Zagovorniki sporazuma opozarjajo, da bi takšna zamuda lahko resno oslabila možnosti za njegovo uveljavitev ter negativno vplivala na verodostojnost EU v Južni Ameriki in širše.
Odziv na spremembe v ameriški politiki
Von der Leyen se je v govoru dotaknila tudi zaostrenih odnosov z Združenimi državami Amerike. Ocenila je, da si Evropa ne more privoščiti, da bi jo določali pogledi drugih. „Mi, Evropejci, si ne moremo privoščiti, da nas opredeljujejo pogledi na svet drugih,“ je dejala.
Ob tem je spomnila na nedavne izjave iz Washingtona. Po objavi nove ameriške strategije nacionalne varnosti, ki je opozorila na domnevni „civilizacijski upad“ Evrope, je predsednik ZDA Donald Trump celino označil kot skupek „propadajočih narodov“, ki jih vodijo „šibki“ politiki.
Napetosti so se dodatno povečale tudi na trgovinskem področju. Ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer je v torek kritiziral digitalne predpise EU in Unijo obtožil uvajanja „diskriminatornih in nadlegovalnih tožb, davkov, glob in direktiv“ proti ameriškim ponudnikom storitev.
Na očitke iz Washingtona se je odzval tiskovni predstavnik Evropske komisije, ki je poudaril, da pravila EU veljajo enako za vsa podjetja. „Kot smo že večkrat jasno povedali, naša pravila veljajo enako in pravično za vsa podjetja, ki poslujejo v EU,“ je dejal.
Po njegovih besedah regulativni okvir zagotavlja „varne, poštene in enake konkurenčne pogoje v EU, v skladu s pričakovanji naših državljanov“.
[Foto: Wikimedia/EPP]
