Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pripravlja načrt za ustanovitev nove obveščevalne enote Evropske unije, ki bi združevala podatke nacionalnih varnostnih služb držav članic. Po navedbah več evropskih medijev bi nova struktura služila kot operativni center za boljši izkoristek obstoječih informacij, kar bi po oceni dela diplomatov pomenilo tudi širitev pristojnosti predsednice Komisije.
Kot je pojasnila tiskovna predstavnica Evropske komisije Paula Pinho, naj bi predvidena enota dopolnjevala delo Evropske službe za zunanje delovanje in hkrati sodelovala pri oblikovanju t. i. evropske varnostne akademije. Po njenih besedah bi nov organ prispeval k „učinkovitejšemu delovanju na področju skupne varnosti“.
Varnostni kolegij, ki ga sestavlja 26 komisarjev in predsednica Komisije, je bil prvič ustanovljen marca letos, ko je Komisija razširila svoja pooblastila na področju notranje in zunanje varnosti. Von der Leyen želi po neuradnih informacijah svojo pobudo predstaviti v okviru prihodnjih varnostnih reform EU.
Več visokih diplomatov EU je izrazilo pomisleke glede načrta. Po njihovih besedah bi lahko nova obveščevalna enota povzročila podvajanje obstoječih struktur in sprožila rivalstvo med institucijami v Bruslju. „Strah je, da bi prišlo do tekmovanja za vpliv med obstoječimi službami in novo enoto,“ so po navedbah Euronewsa poudarili v diplomatskih krogih.
Nekateri so opozorili, da bi pobuda lahko zmanjšala pristojnosti visoke predstavnice EU za zunanje zadeve Kaje Kallas, saj bi del nalog na področju obveščevalnih analiz prevzela nova enota, s čimer bi se še okrepil položaj predsednice Komisije.
Upor držav članic in pomisleki o učinkovitosti
Načrt še ni bil uradno predstavljen 27 državam članicam. Po navedbah virov iz Bruslja naj bi vključeval tudi napotitev strokovnjakov iz nacionalnih obveščevalnih služb v novo evropsko strukturo. Dva vira, seznanjena s pripravo predloga, sta za tuje medije povedala, da številne prestolnice pričakujejo odpor proti podelitvi dodatnih pristojnosti Bruslju na občutljivem varnostnem področju.
Kljub temu so nekateri sogovorniki opozorili na pomanjkljivosti obstoječega sistema, zlasti pri odzivanju na rusko hibridno vojskovanje in kibernetske napade. „Evropa potrebuje bolj povezano varnostno strukturo, ki bo sposobna pravočasnega odziva,“ je bilo mogoče slišati v diplomatskih razpravah.
Pobuda prihaja v obdobju, ko se EU sooča s povečanimi varnostnimi izzivi zaradi ruske vojne v Ukrajini in negotovosti glede ameriških varnostnih jamstev. Ameriški predsednik Donald Trump je večkrat nakazal možnost omejitve sodelovanja pri izmenjavi obveščevalnih podatkov, kar je v evropskih prestolnicah sprožilo razpravo o večji strateški avtonomiji.
Von der Leyen želi po ocenah poznavalcev s predlogom pokazati, da EU potrebuje lastne zmogljivosti za analizo in izmenjavo varnostnih informacij, ki bi omogočile hitrejše ukrepanje ob morebitnih grožnjah.
Foto: Wikimedia/EU parlament
