Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v četrtek v Strasbourgu preživela dve zaporedni glasovanji o nezaupnici, ki sta ju vložili skrajno desna in skrajno leva politična skupina v Evropskem parlamentu. Obe pobudi sta bili usmerjeni predvsem proti trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, zavrnjeni z občutno večino.
Predlog Patriotov za Evropo (PfE) je prejel 179 glasov podpore, 378 glasov proti in 37 vzdržanih, medtem ko je pobuda Levice dosegla 133 glasov za, 383 proti in 78 vzdržanih. Rezultati kažejo na še nekoliko večjo podporo predsednici Komisije, kot jo je prejela ob prvem glasovanju julija, ko je proti njeni razrešitvi glasovalo 360 poslancev.
Osrednja točka kritik obeh predlogov je bil sporazum med Brusljem in Washingtonom, ki po oceni Patriotov in Levice evropskim izvoznikom nalaga nepoštene pogoje. Sporazum, vreden več sto milijard evrov, vključuje tudi nezavezujoče obljube glede naložb v ameriško energetsko industrijo in porabo na ameriškem trgu. Kot je poročal Euronews, ga številni politiki označujejo kot škodljivega za evropsko gospodarstvo, v nedavni javnomnenjski raziskavi pa ga je več kot polovica vprašanih opisala kot “ponižanje za Evropo”.
Von der Leyen je v odzivu priznala, da sporazum ni popoln, a po njenem mnenju zadostuje za zaščito evropskih interesov v času trgovinskih napetosti, ki jih je sprožil ameriški predsednik Donald Trump.
Dodatne očitke iz nasprotnih taborov
Čeprav sta skrajna politična pola vložila ločeni pobudi, sta jih povezovali še dve temi: nasprotovanje prostotrgovinskemu sporazumu EU z državami Mercosurja ter očitki o pomanjkanju transparentnosti Komisije. Kritiki opozarjajo, da bi lahko dogovor z Mercosurjem močno prizadel evropske kmete, kar je posebej občutljivo vprašanje v Franciji.
Poleg tega so se Patrioti osredotočili na ravnanje Bruslja pri nezakonitih migracijah in na, kot so zapisali, “zmotno” zeleno politiko, medtem ko je levica grajala neuspeh Komisije pri reševanju socialne in podnebne krize ter njen odziv na izraelsko vojaško ofenzivo v Gazi.
Stališča slovenskih poslancev
Med evropskimi poslanci iz Slovenije je pri glasovanju prišlo do razhajanj. Irena Joveva (Renew Europe/Svoboda) je podprla obe nezaupnici – tako skrajne desnice kot skrajne levice. Zala Tomašič in Romana Tomc (obe SDS/EPP) ter Matej Tonin (NSi/EPP) in Marjan Šarec (Renew Europe/Svoboda) so glasovali proti obema predlogoma. Vladimir Prebilič (Greens/EFA/Vesna) je podprl pobudo Levice, a zavrnil predlog desnice. Branko Grims (SDS/EPP), Matjaž Nemec (SD/S&D) in Milan Zver (SDS/EPP) pri glasovanju niso sodelovali.
Očitek trivializacije instituta nezaupnice
Čeprav je von der Leyen z veliko večino preživela glasovanji, nekateri poslanci opozarjajo, da pogosto vlaganje predlogov nezaupnice zmanjšuje težo tega političnega orodja. Kot navaja Euronews, v sredinskih političnih skupinah menijo, da se mehanizem zlorablja, saj pobude v trenutni sestavi parlamenta nimajo realnih možnosti za uspeh.
Von der Leyen danes ni bilo v Strasbourgu, je pa kasneje na družbenih omrežjih izrazila zadovoljstvo nad rezultatom. Zahvalila se je poslancem za podporo in poudarila, da bo Komisija še naprej tesno sodelovala z Evropskim parlamentom pri iskanju rešitev za skupne izzive Evrope.
Kljub prepričljivi podpori glasovanja mečejo senco na začetek njenega drugega mandata. Analitiki, na katere se sklicuje Euronews, opozarjajo, da lahko ponavljajoči se poskusi nezaupnice signalizirajo vse globljo polarizacijo znotraj parlamenta, kar bi lahko otežilo uresničevanje ambicioznih programov Komisije v prihodnjih letih.
Von der Leyen je ob izvolitvi za drugi mandat napovedala nadaljnje ukrepe na področju digitalnega prehoda, varnostne politike in zelenih naložb, toda ponavljajoča se politična nasprotovanja z leve in desne bi lahko zmanjšala njeno manevrsko sposobnost.
Foto: Wikimedia/EU
