Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v nagovoru poslancem v Strasbourgu posvarila pred rusko strategijo, ki jo je označila za “kampanjo sive cone” proti Evropi. Kot je povedala, so nedavni vdori v evropski zračni prostor jasen pokazatelj, da se EU sooča z novimi in nevarnimi izzivi. Opozorila je, da mora biti “vsak kvadratni centimeter evropskega ozemlja zaščiten” ter da evropske vlade ne morejo več ostajati v svoji “coni udobja”.
Von der Leyen je omenila primere zračnih incidentov nad Poljsko, Romunijo, Estonijo, Dansko, Belgijo in Nemčijo. Po njenih besedah so bili nekateri pripisani Rusiji, drugi pa ostajajo nepojasnjeni, a vsi skupaj povečujejo občutek ranljivosti.
Predsednica komisije je med elemente ruskega pritiska uvrstila tudi sabotažo kritične infrastrukture, kibernetske napade, vmešavanje v volitve in širjenje dezinformacij. Kot je dejala, ti incidenti niso naključni, temveč del načrtne kampanje, namenjene preizkušanju evropske odločnosti in slabitvi podpore Ukrajini. “Gre za hibridno vojskovanje,” je poudarila in dodala, da se mora Evropa na to jasno odzvati.
Po njenem mnenju EU ne sme ostati pri splošnih obsodbah, temveč mora sistematično preiskovati vsak incident in pri tem tudi javno določiti odgovorne. Vztrajala je, da so ruska dejanja bistveno spremenila naravo evropske varnostne politike in da mir danes pomeni tudi krepitev kolektivnih obrambnih zmogljivosti.
Projekt “zid dronov”
Kot eno od pobud je von der Leyen izpostavila ambiciozni načrt vzpostavitve t. i. “zidu dronov” na vzhodnem robu EU, s katerim bi lahko pravočasno zaznavali in sestreljevali brezpilotne letalnike. Ta ideja je, kot navaja Euronews, že pritegnila veliko politične in medijske pozornosti ter bila tema razprav na nedavnem neformalnem vrhu EU v Köbenhavnu.
Ob slednjem pa so se pokazali tudi številni pomisleki. Nemški kancler Friedrich Merz in francoski predsednik Emmanuel Macron sta opozorila na vprašanje izvedljivosti, španski premier Pedro Sánchez in italijanska premierka Giorgia Meloni pa sta vztrajala, da bi morala zaščita veljati za vse zunanje meje Unije, ne le za vzhodne. Von der Leyen je kritike zavrnila z obrazložitvijo, da gre za sistem s celovitim pristopom, ki bo vključeval tudi južno krilo EU in obravnaval različne grožnje, od naravnih nesreč do organiziranega kriminala.
Predsednica komisije je poudarila, da mora povečanje obrambnih izdatkov prispevati k razvoju evropske industrije, saj bi to zagotovilo tudi donosnost naložb. V zadnjem času je poziv k označbi “Made in Europe” postal skupno stališče številnih članic, čeprav nekatere še vedno dajejo prednost hitri dobavi orožja, ne glede na izvor.
Po navedbah Euronews je von der Leyen poudarila, da bo prihodnost evropske varnosti odvisna od enotnosti držav članic in njihove pripravljenosti, da se soočijo z izzivi. Kot je dejala, EU stoji pred izbiro: bodisi bo pasivno spremljala stopnjevanje ruskih groženj bodisi bo odgovorila z odločnostjo in skupnim delovanjem.
Foto: Wikimedia/EU
