Von der Leyen v Tirani predstavila nov paket sankcij proti Rusiji
Evropska komisija pod vodstvom predsednice Ursule von der Leyen je napovedala nov sveženj sankcij proti Rusiji, ki naj bi dodatno omejile njen gospodarski vpliv in ustvarile dodaten pritisk na Kremelj za mirovna pogajanja v Ukrajini.
Predlog, predstavljen v petek v Tirani ob robu vrha Evropske politične skupnosti, cilja na ruski energetski sektor, bančni sistem, plovila tako imenovane sence flote in plinovode Nord Stream. Napoved prihaja v času, ko mirovna pogajanja v Turčiji zastajajo, kar po mnenju von der Leyen kaže na pomanjkanje resnosti ruskega predsednika Vladimirja Putina pri iskanju miru.
Pritisk na ruske banke in finančni sektor
Nov paket sankcij bo po besedah predsednice Evropske komisije še dodatno omejil delovanje ruskih bank, ki so že zdaj pod strogimi omejitvami EU. Med drugim naj bi se sankcije osredotočile na finančne institucije, ki podpirajo rusko vojaško industrijo in izvoz kmetijskih proizvodov.
Po poročanju Reutersa je von der Leyen izpostavila, da EU želi z novimi ukrepi okrepiti pritisk na Putinovo administracijo, saj ta zavrača neposredna pogajanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
Poleg tega naj bi EU nadaljevala z omejevanjem dostopa ruskih bank do mednarodnega plačilnega sistema SWIFT, kar je že od začetka vojne v Ukrajini močno otežilo finančne transakcije Moskve. Sankcije na finančni sektor naj bi bile še posebej pomembne, saj Rusija išče alternativne poti za financiranje svojih dejavnosti, pogosto prek posrednikov v tretjih državah.
Energetski sektor in sence flota v središču ukrepov
Eden ključnih ciljev novega svežnja sankcij je ruski energetski sektor, ki kljub obstoječim omejitvam ostaja pomemben vir prihodkov za Kremelj. Von der Leyen je napovedala ukrepe proti plinovodoma Nord Stream 1 in 2, ki sta trenutno neoperativna, a še vedno predstavljata simbol ruske energetske povezave z Evropo.
Po poročanju Euronews naj bi EU prav tako znižala zgornjo mejo cen za rusko nafto, kar bi dodatno omejilo prihodke Moskve od izvoza energentov.
Posebna pozornost bo namenjena tako imenovani senci floti, zastarelim tankerjem, ki se uporabljajo za nezakonit prevoz ruske nafte mimo obstoječih sankcij. EU namerava razširiti seznam teh plovil, kar bi otežilo Rusiji izvoz nafte na svetovne trge.
Ti ukrepi so del širše strategije EU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov, saj podatki kažejo, da Rusija še vedno oskrbuje približno 17,5 odstotka plina v EU.
Geopolitični kontekst in izzivi
Napoved novih sankcij prihaja v občutljivem geopolitičnem trenutku. Mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino, ki potekajo v Istanbulu, so pod pritiskom ZDA, ki prav tako pozivajo k zaostrovanju sankcij.
Von der Leyen je poudarila, da Putinovo pošiljanje nižjih predstavnikov na pogajanja kaže na pomanjkanje volje za resen dialog. Hkrati se EU sooča z notranjimi izzivi, saj nekatere članice, kot sta Madžarska in Slovaška, nasprotujejo sankcijam na ruske energente, kar otežuje enotnost znotraj EU.
Sankcije, ki zahtevajo soglasje vseh 27 članic EU, bi lahko naletele na odpor, saj nekatere države, kot je Madžarska, vzdržujejo tesne gospodarske vezi z Rusijo. Kljub temu von der Leyen ostaja odločna, da mora EU okrepiti pritisk na Rusijo, saj je to ključno za dosego trajnega miru v Ukrajini.
Ana Koren
Portal24; Foto: Wikimedia/EU parlament
