Leto 2025 je v Evropi med drugim zaznamovalo tudi zaporedje vremenskih skrajnosti, ki so za seboj pustile človeške žrtve, obsežno materialno škodo in merljive gospodarske posledice. Poplave, vročinski valovi, suše in obsežni gozdni požari niso bili omejeni na posamezne regije, temveč so v različnih oblikah prizadeli večino celine ter odprli vprašanje, ali se Evropa sooča z novo realnostjo, na katero dosedanji sistemi niso pripravljeni.
Že prvi meseci leta so nakazali, da bo vreme eden osrednjih dejavnikov dogajanja. Močni vetrovi so prizadeli dele Francije, ponekod s sunki do 110 kilometrov na uro, pomlad pa je prinesla obsežne poplave v Španiji in Romuniji. Najhuje je bilo v osrednjih in severnih delih Španije ter v okolici romunskega rudnika soli Praid, kjer so večdnevni nalivi povzročili razselitev prebivalcev in večjo gmotno škodo.
Pravi prelom pa je prišel poleti. Temperature so, kot navaja Euronews, v številnih državah presegle 40 stopinj Celzija, vročina pa se je razširila tudi v severne dele Evrope. V arktičnem krogu so julija kar 13 dni zapored izmerili več kot 30 stopinj, kar so meteorologi označili kot brezprecedenčno. Na Finskem so temperature nad 30 stopinj vztrajale skoraj tri tedne, zdravstveni sistem pa se je soočal s povečanim številom bolnikov zaradi vročinskega stresa.
Smrtne žrtve in pritisk na javne sisteme
Vročinski valovi so imeli tudi neposredne človeške posledice. V več državah so oblasti uvajale izredne ukrepe: v Italiji so omejili delo na prostem v najbolj vročih urah, v Franciji so odprli javne bazene, v Grčiji pa začasno zaprli nekatere turistične znamenitosti. Kljub temu so bile smrtne žrtve neizogibne.
Raziskovalci z Imperial College London in London School of Hygiene & Tropical Medicine so analizirali razmere v 854 evropskih mestih in ocenili, da je bilo v poletju 2025 zabeleženih približno 24.400 smrti, povezanih z vročino. Po njihovih izračunih je bilo 68 odstotkov teh smrti mogoče pripisati vplivu podnebnih sprememb, ki so temperature lokalno zvišale tudi za do 3,6 stopinje Celzija.
Najbolj prizadete države v posameznem vročinskem valu so bile Romunija, Bolgarija, Grčija in Ciper, kjer je bilo v enem tednu zabeleženih okoli 950 smrtnih žrtev, kar pomeni približno 11 smrti na milijon prebivalcev na dan. Med prestolnicami so po številu žrtev na prebivalca izstopali Rim, Atene in Bukarešta.
Požari in izgubljena ozemlja
Visoke temperature in dolgotrajna suša so ustvarile razmere za obsežne gozdne požare. Analiza organizacije World Weather Attribution je pokazala, da so podnebne spremembe verjetnost požarnih razmer na Portugalskem in v Španiji povečale približno 40-krat.
V Španiji je od začetka leta zgorelo več kot 380.000 hektarjev površin, kar je skoraj petkrat več od dolgoročnega povprečja. Na Portugalskem je ogenj uničil več kot 260.000 hektarjev, kar predstavlja skoraj tri odstotke celotne kopenske površine države. V požarih je umrlo najmanj osem ljudi, več deset tisoč prebivalcev pa je bilo evakuiranih.
Gospodarske posledice, ki segajo v prihodnost
Poleg človeških izgub so posledice občutila tudi gospodarstva. Strokovne ocene kažejo, da so neposredne gospodarske izgube zaradi poletnih vremenskih skrajnosti dosegle najmanj 43 milijard evrov, skupni stroški pa bi se lahko do leta 2029 povzpeli na 126 milijard evrov.
Študija, pripravljena v sodelovanju z ekonomisti Evropska centralna banka, ugotavlja, da so vročinski valovi, suše in poplave v letu 2025 prizadeli približno četrtino vseh regij Evropske unije. Takojšnji učinek na gospodarsko proizvodnjo je ocenjen na 0,26 odstotka, pri čemer avtorji opozarjajo, da gre verjetno za konservativno oceno, saj ne vključuje vseh posrednih učinkov in kombiniranih tveganj.
Med najbolj prizadetimi državami je Italija, kjer so izgube v letu 2025 ocenjene na 11,9 milijarde evrov, do leta 2029 pa naj bi narasle na 34,2 milijarde evrov. Francija in Španija sledita s podobnimi razsežnostmi škode, pri čemer je bila Španija ena redkih držav, kjer so se hkrati pojavile vse tri glavne oblike vremenskih skrajnosti.
Pogled v leto 2026
Medtem ko se Evropa še spopada s posledicami leta 2025, meteorološke napovedi ne prinašajo hitrega olajšanja. Britanski meteorološki urad opozarja, da bi lahko bilo leto 2026 eno najtoplejših od začetka meritev sredi 19. stoletja. Povprečna globalna temperatura naj bi se znova dvignila za približno 1,4 stopinje Celzija nad predindustrijsko raven, kar bi pomenilo že četrto zaporedno leto s takšnim odstopanjem.
Znanstveniki ob tem poudarjajo, da posameznega vremenskega dogodka ni mogoče neposredno pripisati enemu vzroku, vendar se hkrati strinjajo, da segrevanje ozračja povečuje verjetnost in intenzivnost takšnih pojavov. Vprašanje, s katerim se Evropa sooča po letu 2025, zato ni več, ali se bodo vremenske skrajnosti ponavljale, temveč kako hitro in učinkovito se bodo države nanje prilagodile.
Foto: Freepik
