Ukinjanje in združevanje volišč po Sloveniji znova odpira vprašanja o dostopnosti volitev, volilni udeležbi in spoštovanju temeljnih demokratičnih pravic. Na razpršena opozorila iz lokalnega okolja se je danes odzval predsednik Nove Slovenije in poslanec Državnega zbora Jernej Vrtovec, ki je ob predstavitvi podatkov izpostavil, da se proces zmanjševanja števila volišč dogaja postopno, tiho in brez širše javne razprave.
Po njegovih besedah so številne skupnosti že občutile posledice tovrstnih odločitev. „V nekaterih delih države so ljudje zgolj od leta 2011 izgubili 400 volišč,“ je zapisal ter poudaril, da se to dogaja predvsem na podeželju in v razpršenih naseljih, kjer je dostopnost storitev že sicer omejena. Najbolj izrazito se je zmanjšanje števila volišč zgodilo v sedmi in osmi volilni enoti, kjer je udeležba na volitvah posledično najnižja v državi.
Vrtovec je pri tem podčrtal, da ne gre zgolj za tehnično ali organizacijsko odločitev. „Odločanje o tem, kje bodo ljudje volili in kako daleč bodo morali zato potovati, ni le logistika. Gre za vprašanje demokratičnih standardov, vprašanje dostojanstva državljanov in vprašanje odnosa države do ljudi,“ je izpostavil.
Oviranje dostopa in vpliv na volilno udeležbo
Pričakovano največ težav ukinjanje volišč povzroča tistim, ki so že sicer v slabšem položaju. „Ljudje iz oddaljenih zaselkov morajo danes do najbližjega volišča pogosto prepotovati več kilometrov,“ je poudaril ter opozoril, da je to za starejše, gibalno ovirane, osebe brez avtomobila in družine z majhnimi otroki realna ovira. V številnih krajih do volišč ne pelje noben javni prevoz, kar volilni proces dodatno oddaljuje od ljudi.
„Če volišče postane preveč oddaljeno, če do njega ni javnega prevoza ali če pot do njega zahteva posebno organizacijo, potem glasovanje ni več dostopno,“ je pojasnil. Po njegovih besedah je neposredna posledica nižja volilna udeležba, kar naj bi ustrezalo predvsem tistim, „ki računajo na apatijo ali otežen nadzor nad legitimnostjo volitev“.
Demokracija kot vrednota, ne strošek
Vrtovec je zavrnil argumente, da zmanjševanje števila volišč pomeni racionalizacijo stroškov. „Demokracija ni strošek – je investicija v svobodo, stabilnost in odgovornost oblasti,“ je zapisal. Po njegovem mnenju resna država ne varčuje tam, kjer ljudem omogoča temeljno državljansko pravico, temveč krepi pogoje za čim širšo in čim bolj enakovredno udeležbo.
Kot je izpostavil, bi morale volilne oblasti storiti ravno nasprotno od trenutnega trenda: okrepiti mrežo volišč tam, kjer je dostopnost slaba, ter poskrbeti, da bo vsak državljan lahko glas oddal „enostavno, hitro in brez dodatnih ovir“.
Vrtovčev zapis je na družbenem omrežju X nadgradil tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je opozoril na zgodovinski razkorak med številom volišč ob osamosvojitvi in današnjim stanjem. „Leta 1990 smo na plebiscitu glasovali na 4.130 voliščih. Leta 2025 le še na dobrih 2.900 voliščih,“ je zapisal ter dodal, da se je v tem času število volivcev povečalo z 1.380.000 na 1.700.000.
Po njegovih besedah so nam „ukinili preko 1.200 volišč, skoraj vsa na podeželju“, kar ustvarja neenake pogoje med mestom in perifernimi območji. „Volilna pravica ni enako zagotovljena za tistega, ki ima do volišča 100 m, in za tistega, ki ima volišče oddaljeno 5 ali 10 in več km,“ je poudaril ter sklenil z zahtevo po vrnitvi volišč na podeželje, ob pripombi, da bi se lahko ukinjanje dotaknilo tudi Ljubljane, „če mislite, da jih je preveč“.
Foto: NSi
