Ameriška administracija v sporu z Dansko zaradi Grenlandije stopnjuje retoriko, pri čemer se v Washingtonu vse pogosteje omenjajo tudi najbolj skrajne možnosti. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je poudarila, da ima predsednik Donald Trump kot vrhovni poveljnik na voljo „širok nabor orodij“ in da uporaba ameriških oboroženih sil „nikoli ni izključena“. Podrobnosti o morebitnih korakih ni razkrila.
Po njenih besedah Trump vprašanje Grenlandije obravnava kot ključno strateško temo. Prevzem nadzora nad otokom naj bi bil za ZDA „nacionalnovarnostna prioriteta“, saj ima Arktika vse večji pomen v geopolitičnih razmerjih. „Grenlandija je bistvena za odvračanje naših nasprotnikov na severu,“ je poudarila Leavitt.
Izjave iz Bele hiše so sprožile dodatno zaskrbljenost v Evropi. Grenlandija je avtonomno ozemlje v okviru Kraljevine Danske, ki je članica zveze Nato, sama Grenlandija pa ni del Evropske unije. Danska, Nemčija, Francija, Italija, Poljska in Španija so v skupni izjavi opozorile, da prihodnost Grenlandije pripada njenemu prebivalstvu, in zavrnile vsakršne namige o enostranskih potezah.
Medtem so iz Washingtona prišli tudi drugačni toni. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po poročanju več ameriških medijev poskušal omiliti vtis, da ZDA resno razmišljajo o vojaškem posegu. Po njegovih besedah naj nedavne izjave ne bi pomenile napovedi invazije, temveč odražale razprave o drugih možnostih, vključno z morebitnim nakupom otoka.
Wall Street Journal je, sklicujoč se na vire, seznanjene z dogajanjem, poročal, da je Rubio na zaprtem srečanju z zakonodajalci dejal, da je bil cilj razprav predvsem ekonomske narave. Podobno poroča tudi New York Times, ki navaja, da je Trump svoji ekipi naročil pripravo posodobljenega načrta za pridobitev Grenlandije. Takšno idejo je predsednik izpostavil že v svojem prvem mandatu.
Odzivi iz Köbenhavna so ostri. Danska premierka Mette Frederiksen je opozorila, da bi morebitna ameriška vojaška operacija na Grenlandiji resno ogrozila odnose znotraj zavezništva Nato. Po njenih besedah bi bil tak korak nesprejemljiv in bi imel daljnosežne posledice za transatlantske odnose.
ZDA imajo sicer na Grenlandiji že dolgo prisotnost, med drugim vojaško oporišče Pituffik, ki ima pomembno vlogo pri nadzoru arktičnega prostora in zgodnjem opozarjanju. Analitiki opozarjajo, da bi Washington lahko okrepil svojo vojaško infrastrukturo tudi brez formalne spremembe statusa otoka.
V ozadju razprav se pojavljajo tudi ugibanja o interesu za naravne vire, zlasti redke kovine in druge strateške surovine. Trump je takšna namigovanja zavrnil in dejal, da ZDA nimajo pomanjkanja nafte ali mineralov, kar naj ne bi bil razlog za zanimanje za Grenlandijo.
