Vesoljski teleskop James Webb, opremljen z naprednim instrumentom MIRI, je poskrbel za pomembno odkritje v naši neposredni kozmični soseščini. V znanstveni skupnosti že dolgo buri domišljijo zvezdni sistem Alfa Kentavra, oddaljen le štiri svetlobna leta, zdaj pa so astronomi našli najmočnejši doslej dokaz za obstoj planeta, ki kroži okoli ene od njegovih najsvetlejših zvezd – Alfe Kentavre A.
Trojni sistem sestavljata zvezdi, podobni Soncu, ter rdeča pritlikavka Proxima Kentavra, ki je že znana po treh potrjenih planetih. Iskanje svetov okoli dveh večjih zvezd pa je bilo do zdaj precej neuspešno. Nova opazovanja, delno izvedena z opremo, ki jo je razvil Laboratorij za reaktivni pogon (JPL) v sodelovanju s Kalifornijskim tehnološkim inštitutom (Caltech), so razkrila možnega plinskega velikana, ki bi se lahko nahajal v tako imenovanem bivalnem območju – območju, kjer bi temperature načeloma omogočale obstoj tekoče vode.
Čeprav bi bil, v primeru potrditve, to najbližji planet v bivalnem območju zvezde, podobne Soncu, raziskovalci opozarjajo, da njegova sestava kot plinskega velikana verjetno izključuje možnost življenja, kot ga poznamo. Odkritje je predstavljeno v dveh znanstvenih člankih, sprejetih za objavo v reviji The Astrophysical Journal Letters, oba pa sta dostopna tudi na platformi arXiv.
Opazovanja so bila izvedena avgusta 2024 s pomočjo koronagrafske maske, ki blokira močno svetlobo zvezde in tako omogoča slikanje precej šibkejših objektov v njeni neposredni bližini. Kandidatni planet naj bi bil po svetlosti več kot 10.000-krat šibkejši od svoje zvezde in naj bi krožil na razdalji približno dveh astronomskih enot. Če bi bil potrjen, bi to pomenilo, da gre za planet, ki je od svoje zvezde najmanj oddaljen med vsemi, ki so bili doslej posneti neposredno.
Dodatni izziv je predstavljala bližina druge zvezde v sistemu, Alfe Kentavre B, katere bleščanje bi lahko zlahka prekrilo tudi najbolj šibke signale. Kljub temu je ekipa raziskovalcev uspela izolirati signal in razkriti morebitno prisotnost planeta.
Saturnov dvojnik v naši bližini?
Prve analize kažejo, da bi planet lahko imel maso, primerljivo s Saturnovo, ter eliptično orbito, ki poteka skozi večino bivalnega območja svoje zvezde. Kot je pojasnil Charles Beichman z Nasinega inštituta za eksoplanete (NExScI), takšna konfiguracija verjetno otežuje obstoj manjših, skalnatih svetov, ki bi bili primerni za življenje.
“Ker je ta sistem naš najbližji sosed, nam odkritje ponuja izjemno priložnost za raziskovanje planetarnih sistemov, ki niso naš Osončje. A tudi z najnaprednejšim teleskopom so to izjemno zahtevne meritve,” je dejal Beichman.
Nadaljnja opazovanja s teleskopom Webb za zdaj niso prinesla dodatnih potrditev, računalniške simulacije pa nakazujejo, da je bil planet med kasnejšimi meritvami verjetno preblizu svoji zvezdi, da bi ga bilo mogoče zaznati. V prihodnje naj bi dodatne informacije zagotovil tudi novi rimski vesoljski teleskop Nancy Grace, katerega izstrelitev je predvidena za maj 2027.
Aniket Sanghi s Caltecha, soavtor študije, meni, da bi morebitna potrditev pomenila pomembno prelomnico v iskanju eksoplanetov: “Tak planet bi bil po starosti in temperaturi najbolj podoben orjaškim planetom našega Osončja, hkrati pa najbližji, kar smo jih kdaj posneli neposredno.”
Vir: prirejeno po prispevku Whitney Clavin, Kalifornijski tehnološki inštitut (Caltech)
Foto: Pixabay/WikiImages/fotografija je simbolna
