Spodnji dom avstrijskega parlamenta je potrdil zakon, ki omogoča organom pregona in obveščevalnim službam dostop do komunikacijskih vsebin v aplikacijah, kot so WhatsApp, Signal in Telegram, kadar obstaja sum terorističnih dejavnosti ali poskusov spodkopavanja ustavnega reda. Sprejem zakona je sprožil številne razprave o razmerju med varnostjo in varovanjem zasebnosti.
Po novem zakonu bo Urad za državno varnost in obveščevalne dejavnosti (DSN) lahko s predhodnim sodnim dovoljenjem nadziral tako šifrirana kot nešifrirana sporočila posameznikov, ki so bili označeni kot “nevarni”. Nadzor bo mogoč za obdobje do treh mesecev, z možnostjo podaljšanja.
Zakon je bil v parlamentu potrjen z 105 glasovi za in 71 proti. Kljub večinski podpori se zakonodajni postopek ni odvijal brez zapletov. V opoziciji so zakon ostro kritizirali predstavniki Zelenih in Svobodne stranke Avstrije (FPÖ), pomisleke pa so izrazili tudi posamezni člani liberalne stranke NEOS.
Süleyman Zorba (Zeleni) je v razpravi dejal: »To ni obramba varnosti, temveč slabitev temeljnih pravic državljanov.« Ob tem je pozval poslance Socialdemokratske stranke (SPÖ) in NEOS, naj glasujejo proti zakonu.
Tudi FPÖ je zakon označila za “nevarno širitev državnega nadzora”, pri čemer so predstavniki stranke izrazili bojazen, da se boj proti terorizmu izkorišča kot izgovor za posege v zasebnost.
Notranji minister: Le ciljno, ne množično
Notranji minister Gerhard Karner (ÖVP) je zakon uvrstil med ključne ukrepe za zaščito javnosti. “To je velik dan za varnost in policijo,” je dejal. Kot je poudaril, novi zakon ne pomeni množičnega nadzora, temveč ciljno usmerjeno delovanje v posameznih primerih z obveznim sodnim nadzorom.
“Ne zanimajo nas mobilni telefoni državljanov, ampak varnost državljanov,” je še dejal Karner ter navedel izjavo neimenovanega preiskovalca kot dokaz, da so ukrepi namenjeni varnosti in ne splošnemu nadzoru prebivalstva.
Vodja poslanske skupine NEOS Yannick Shetty je pojasnil, da je bil zakon tekom usklajevanj bistveno spremenjen in nadgrajen z varovalkami. “To je bil eden najbolj temeljito prenovljenih zakonov v zadnjem času,” je dejal Shetty in dodal, da so upoštevane tudi nekatere pripombe civilne družbe.
Kljub stališčem vodstva so nekateri člani NEOS glasovali proti zakonu. Poslanca Nikolaus Scherak in Stephanie Krisper sta opozorila, da tudi po spremembah zakon ni skladen z avstrijsko ustavo. “To je ukrep, ki lahko spodkoplje zaupanje državljanov v pravno državo,” je dejal Krisper. Ob tem je izrazil skrb, da nadzorni mehanizmi niso dovolj jasno opredeljeni, kar bi lahko odprlo pot zlorabam.
Nasprotovanje iz vrst več strank potrjuje, da zakon kljub sprejetju ostaja politično občutljiv. Predstavniki civilne družbe so ob tem opozorili na pomen transparentnega nadzora in neodvisnih evalvacij izvajanja zakona.
Pooblastila za obveščevalne službe in policijo razširjena
Po besedilu zakona bo mogoče spremljati sporočila v realnem času, pri čemer bo DSN sodeloval s policijo in sodišči. Začetek nadzora bo mogoč le na podlagi konkretnega suma, ki vključuje domneve o terorističnih namenih ali resnih grožnjah za ustavni red.
Minister Karner je po glasovanju izrazil zadovoljstvo nad izidom in poudaril, da bodo s tem organi pregona bolje pripravljeni za soočanje s sodobnimi varnostnimi izzivi. “Dolgo in trdo smo se borili za sprejetje tega zakona in za to, da damo sodobna pooblastila policiji in obveščevalnim službam. To je potrebno, da lahko enakovredno ukrepajo proti teroristom in preprečijo napade,” je izjavil.
Zakon, ki bo začel veljati v prihodnjih mesecih, bo predmet pozornega spremljanja zlasti glede njegovega vpliva na varovanje zasebnosti. Kritiki svarijo pred možnostjo postopne normalizacije izrednih ukrepov in zahtevajo jasno razmejitev med zakonitim nadzorom in posegi v človekove pravice.
Vlada zatrjuje, da gre za sorazmeren odziv na spreminjajoče se grožnje in da je zakon uravnotežen s spoštovanjem ustavnega reda. V praksi pa bo ključnega pomena, kako dosledno bodo organi pregona spoštovali zakonske omejitve in ali bodo zlorabe pravočasno zaznane ter sankcionirane.
Foto: Freepik
