Pokritost otrok s cepljenjem v evropski regiji in Srednji Aziji ostaja pod ravnjo pred pandemijo, ugotavljata Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in UNICEF v danes objavljenem poročilu. Medtem ko se je na globalni ravni precepljenost nekoliko izboljšala, v Evropi ne beležijo primerljivega napredka.
WHO in UNICEF poročata, da je bilo v letu 2024 na svetovni ravni s prvim odmerkom cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju cepljenih 89 odstotkov novorojenčkov, 85 odstotkov pa je prejelo vse tri odmerke. To pomeni, da je bilo po ocenah v primerjavi z letom prej v celoti cepljenih približno milijon otrok več. Organizaciji to označujeta kot “skromen napredek v luči naraščajočih globalnih izzivov”.
V nasprotju z globalnim trendom v regiji Evrope in Srednje Azije poročajo o stagnaciji ali celo 1-odstotnem upadu pokritosti s ključnimi cepivi. Zaskrbljujoče razlike v precepljenosti med državami so bile zaznane pri cepljenju proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (MMR), pa tudi pri cepljenju proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (DTP).
V nekaterih državah je bila precepljenost z MMR1 le 23-odstotna, z DTP3 pa 51-odstotna, kar je bistveno manj od 95-odstotne meje, ki je po ocenah strokovnjakov potrebna za dosego čredne imunosti.
Skok števila primerov ošpic in oslovskega kašlja
Po podatkih WHO je bilo leta 2024 v evropski regiji zabeleženih skoraj 300.000 primerov oslovskega kašlja, kar je več kot trikrat več kot leto prej. Hkrati je število primerov ošpic preseglo 125.000, kar predstavlja dvakratno povečanje v primerjavi z letom 2023.
»To niso le številke – to so stotine tisoče družin, ki se soočajo z boleznimi, ki bi jih bilo mogoče preprečiti,« je poudaril regionalni direktor WHO za Evropo Hans Kluge. »Cepiva rešujejo življenja, in ko se precepljenost zmanjša, se bolezen širi,« je dodal.
Poziv k vlaganju v zdravstvene sisteme in boj proti dezinformacijam
Kluge je izpostavil potrebo po krepitvi lokalnih zdravstvenih sistemov in boljšem dostopu do cepiv. Države je pozval, naj zagotovijo razpoložljivost cepiv v vseh skupnostih ter podprejo zdravstvene delavce, da bodo dosegli tudi najtežje dostopna območja. »Skupnosti morajo biti opremljene z zaupanja vrednimi informacijami, da bodo starši lahko z zaupanjem cepili svoje otroke,« je dejal.
Regionalna direktorica UNICEF-a za Evropo in Srednjo Azijo Regina De Dominicis je poudarila, da je cepljenje “žrtev lastnega uspeha”. Po njenih besedah današnja generacija ni bila priča uničujočim posledicam bolezni, kar vodi v občutek varnosti in zmanjšano pripravljenost za cepljenje, obenem pa olajša širjenje dezinformacij.
Kljub izzivom na področju osnovnega cepljenja poročilo beleži tudi napredek pri uporabi novejših cepiv. Med letoma 2019 in 2024 se je precepljenost deklic s prvim odmerkom cepiva proti HPV povečala s 37 na 40 odstotkov, pri dečkih pa z 8 na 26 odstotkov. Povečala se je tudi precepljenost proti rotavirusu in bakteriji Haemophilus influenzae tipa B.
»Potrebujemo usklajene, takojšnje ukrepe, da zapolnimo vrzeli v precepljenosti in preprečimo vrnitev bolezni, ki bi jih lahko preprečili,« je zaključil Kluge. Ob tem je poudaril, da so odgovorne vse države – tudi tiste z visoko precepljenostjo.
Foto: Freepik
