Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je v novem poročilu opozorila, da Zemljin vodni sistem postaja vse bolj nepredvidljiv in da skoraj 60 odstotkov rek po svetu teče bodisi s preveč bodisi s premalo vode. Po oceni strokovnjakov se svet sooča z nevarnimi nihanji med uničujočimi poplavami in dolgotrajnimi sušami, kar neposredno ogroža milijarde ljudi.
Generalna sekretarka WMO Celeste Saulo je ob predstavitvi poudarila: „Voda vzdržuje naše družbe, poganja gospodarstva in utrjuje naše ekosisteme. Pa vendar so vodni viri pod vedno večjim pritiskom, medtem ko imajo nevarnosti, povezane z vodo, vse večji vpliv na življenja in preživetje.“
Na težavo so opozorili tudi pri organizaciji WaterAid, kjer menijo, da se podnebna kriza danes izraža predvsem skozi „en jasen signal – premalo vode ali pa veliko preveč“.
Poročilo navaja, da so ledeniki po svetu v letu 2024 izgubili 450 gigaton ledu, kar ustreza količini, dovolj veliki za 180 milijonov olimpijskih bazenov. Samo to taljenje je globalno gladino morja dvignilo za približno 1,2 milimetra in povečalo tveganje poplav na obalnih območjih, navaja Euronews.
Že tretje leto zapored je bilo vsako spremljano ledeniško območje v upadu, v številnih regijah pa je taljenje doseglo ali preseglo t. i. točko vrhunca vode, ko se letni odtok zaradi krčenja ledenikov zmanjšuje.
Vse bolj neenakomerna porečja
V dveh tretjinah svetovnih porečij so bile razmere leta 2024 nenavadne. Amazonsko porečje in deli Afrike so se soočali s hudimi sušami, medtem ko so osrednja, zahodna in vzhodna Afrika ter deli Azije in Srednje Evrope beležili nadpovprečne padavine.
V Evropi so se reke dvignile do ravni, ki je prinesla najobsežnejše poplave po letu 2013. V Aziji in na Pacifiku so rekordne padavine ter tropski cikloni terjali več kot tisoč življenj, Brazilija pa se je hkrati soočila z uničujočimi poplavami in dolgotrajno sušo.
Po podatkih WMO je bilo leto 2024 že šesto zapored z jasnim neravnovesjem v svetovnem vodnem krogu. Ekstremni vremenski dogodki, kot so poplave in suše, so le še okrepili nepredvidljivost razmer. Euronews ob tem izpostavlja, da so poplave v tropskem pasu Afrike lani zahtevale približno 2500 življenj in razselile štiri milijone ljudi.
Združeni narodi ocenjujejo, da ima trenutno 3,6 milijarde ljudi na svetu vsaj en mesec na leto težave z dostopom do zadostne količine vode. Do leta 2050 bi se ta številka lahko povečala na več kot pet milijard. Poročilo WMO zato opozarja na nujno potrebo po boljšem spremljanju in izmenjavi podatkov o vodnih virih. „Brez podatkov tvegamo, da bomo leteli na slepo,“ je poudarila Saulo.
Strokovnjaki menijo, da podnebne spremembe vse bolj narekujejo neenakomernost vodnih virov, kar ogroža prehransko, energetsko in zdravstveno varnost ter povzroča visoke gospodarske izgube. Zato pozivajo k več vlaganjem v odpornost skupnosti in k mednarodnemu sodelovanju na področju vodne varnosti.
Foto: Pixabay
