Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je potrdila nov svetovni rekord za najdaljši izmerjen blisk strele doslej. Po podatkih WMO je t. i. megablisk, ki je udaril 22. oktobra 2017 nad Združenimi državami Amerike, dosegel dolžino kar 829 kilometrov. Gre za razdaljo, primerljivo s potjo od Pariza do Benetk. Rekord so strokovno potrdili s pomočjo naprednih satelitskih tehnologij in objavili v Biltenu Ameriškega meteorološkega društva.
Blisk se je raztezal od vzhodnega Teksasa do okolice Kansas Cityja in je bil zabeležen med obsežnim konvektivnim nevihtnim sistemom na območju Velikih nižin. Dogodek je bil sprva spregledan, a so ga znanstveniki zaznali ob ponovni analizi vremenskih podatkov.
V preteklosti so tovrstne ekstremne razelektritve spremljali predvsem s pomočjo zemeljskih omrežij za kartiranje strel, ki pa imajo omejeno območje zaznavanja. Tokratni rekord je bil identificiran s pomočjo geostacionarnega operativnega okoljskega satelita NOAA (GOES-16), ki omogoča kontinuirano opazovanje na velikih geografskih območjih. Po navedbah WMO znaša meja napake pri meritvi ±8 kilometrov.
„Strela je vir čudenja, a tudi velika nevarnost, ki vsako leto po vsem svetu terja človeška življenja. Zaradi tega je tudi del pobude Zgodnja opozorila za vse. Najnovejše ugotovitve opozarjajo na pomembne vidike javne varnosti, zlasti v zvezi z bliski, ki lahko potujejo na izjemne razdalje,“ je poudarila generalna sekretarka WMO Celeste Saulo.
Znanstveni pomen in opozorila javnosti
Po podatkih organizacije gre za dogodek izjemnega znanstvenega pomena. Tako kot prejšnji rekord iz leta 2020, ko je blisk prečkal 768 kilometrov čez Mississippi in Teksas, je bil tudi tokratni dogodek izmerjen z metodo t. i. velikega kroga – to je največja razdalja med začetno in končno točko bliska.
Profesor Randall Cerveny, poročevalec za vremenske in podnebne ekstreme pri WMO, je dejal: „Ta novi rekord jasno kaže na izjemno moč naravnega okolja. Z razvojem kakovostnega opazovanja pričakujemo, da bomo v prihodnosti zabeležili še bolj skrajne primere.“
Strokovnjaki opozarjajo, da megabliski predstavljajo nevarnost ne le zaradi električnih razelektritev, temveč lahko vplivajo tudi na letalski promet in sprožijo požare v naravi. Specialist za strele Walt Lyons je poudaril, da lahko strela udari več sto kilometrov stran od nevihte, zato je nujna previdnost: „Edina varna mesta so večje zgradbe z napeljavo ali popolnoma zaprta vozila s kovinsko streho.“
Vloga vesoljskih opazovanj
Napredne tehnologije, kot so kartografi strel (GLM) na satelitih serije GOES, ter njihovi evropski in kitajski ekvivalenti, so omogočile prelomni vpogled v prostorski obseg in trajanje strel. Michael J. Peterson iz Raziskovalnega centra za hude nevihte pri Georgia Tech je poudaril, da so ti sateliti ključni za prepoznavanje najredkejših oblik megabliskov.
„Zdaj smo na točki, ko večino globalnih žarišč megabliskov pokrivajo geostacionarni sateliti. Sčasoma bomo lahko preučevali celo najbolj redke vrste ekstremnih strel na Zemlji,“ je še dodal Peterson.
WMO vzdržuje arhiv vremenskih in podnebnih ekstremov, v katerem vodi uradne globalne, hemisferične in regionalne rekorde. Ti vključujejo podatke o temperaturi, tlaku, padavinah, toči, vetru, strelah in specifičnih vrstah neviht, kot so tornadi in tropski cikloni.
Med izstopajoče strelske pojave organizacija uvršča tudi najdaljše trajanje bliska – 17,1 sekunde, izmerjeno 18. junija 2020 nad Urugvajem in Argentino – ter najhujši neposredni udar, ko je leta 1975 v Zimbabveju strela ubila 21 ljudi, ki so se zatekli v kočo.
WMO z raziskavami megabliskov opozarja na potrebo po širšem razumevanju električnih pojavov v atmosferi ter na pomen zgodnjega obveščanja in zaščite prebivalstva pred nevihtami, katerih posledice lahko segajo daleč preko običajnih meja.
Foto: Pixabay
