Predsednik vlade in ministri so na današnji seji v Kopru v okviru regijskega obiska obravnavali tudi projekte Ministrstva za naravne vire in prostor v Obalno-kraški regiji, katerih skupna vrednost presega 130 milijonov evrov. Kot so navedli na ministrstvu, so sredstva namenjena predvsem urejanju vodotokov, zmanjševanju poplavne ogroženosti, varstvu morja in projektom na zavarovanih naravnih območjih.
Na seji se je vlada seznanila tudi z informacijo o stanju in obremenitvah slovenskega morja ter z možnimi varstvenimi ukrepi. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je ob tem poudaril pomen dolgoročnega upravljanja obalnega in morskega prostora. „V tej regiji izvajamo obsežne projekte, ki krepijo varnost ljudi, varujejo okolje in prispevajo k trajnostnemu razvoju,“ je izpostavil minister.
Minister je na novinarski konferenci opozoril, da je slovensko morje izredno občutljiv ekosistem, še posebej zaradi dejavnosti na morju in ob obali ter vplivov podnebnih sprememb. Kot so poudarili na ministrstvu, ukrepi za doseganje dobrega okoljskega stanja morja potekajo na več področjih, med drugim pri trajnostnem prostorskem načrtovanju, vzpostavljanju območij varstva narave, nadzoru vnosa tujerodnih in invazivnih vrst, preprečevanju sproščanja starih bremen iz sedimenta, zmanjševanju podvodnega hrupa ter omejevanju onesnaževanja iz urbanih območij obale.
Minister je spomnil tudi na predlog zakona o ratifikaciji Mednarodne konvencije za nadzor in ravnanje z ladijsko balastno vodo in usedlinami, ki ga je vlada sprejela dan prej. Kot so navedli, se je Slovenija s tem zavezala k vzpostavitvi pravnega in institucionalnega okvira za učinkovit nadzor nad tujimi ladjami, ki vplujejo v slovenska pristanišča.
Zadrževalniki, Badaševica in zaščita solin
Po seji vlade si je minister s predstavniki Direkcije RS za vode ogledal potek del na 6 zadrževalnikih v občini Izola na hudournikih Rikorvo, Morer in Mehanotehnika. Zadrževalniki so namenjeni zadrževanju stoletnih voda in varovanju poseljenih območij ter območij centralnih dejavnosti. Po podatkih ministrstva bodo s projekti bolj varni več kot 21.000 prebivalcev, objekti pa se nahajajo na kmetijskih površinah. Vrednost projekta znaša 3,7 milijona evrov, zaključek del je predviden do junija letos.
V Mestni občini Koper poteka tudi projekt izboljšanja poplavnih razmer na porečju Badaševice. Prva faza, vredna 11,5 milijona evrov, obsega ureditev struge v skupni dolžini 3,5 kilometra od predvidenega zadrževalnika do izliva v morje. Druga faza, ki vključuje gradnjo zadrževalnika Paradisjol, je ocenjena na 5 milijonov evrov, zaključek pa je predviden v letu 2027.
Sledil je ogled ureditev na območju Sečoveljskih solin, kjer poteka sanacija na levi brežini Kanala sv. Jernej. Dvigujejo se nasipi in kolesarske poti, vgrajuje se protiprašna zaščita, na drugem odseku pa nastaja protipoplavni zid v dolžini več kot 200 metrov. Skupna vrednost del znaša 3,5 milijona evrov, zaključek je predviden v prvi polovici leta. Dodatna dela v vrednosti več kot 4 milijone evrov so predvidena tudi na desnem bregu Dragonje, kjer bo nadvišan in zatesnjen nasip.
Skupno 35 milijonov za vode, 85 milijonov za komunalno infrastrukturo
Minister se je udeležil tudi delovnega kosila predsednika vlade z župani regije. Ob tem je izpostavil, da ministrstvo za sanacije, vzdrževanje in investicije na vodotokih v Obalno-kraški regiji skupaj namenja okoli 35 milijonov evrov. Za vodovodne sisteme ter za odvajanje in čiščenje odpadne vode pa je v tej finančni perspektivi predvidenih 85 milijonov evrov evropskih sredstev.
Za projekte s področja varstva narave, regijskih parkov in zavarovanih območij je po podatkih ministrstva namenjenih več kot 20 milijonov evrov. Državni sekretar Miran Gajšek je v okviru obiska regije obiskal Javni zavod Park Škocjanske jame, kjer so mu predstavili več evropskih projektov.
Med njimi projekt Za Kras 2 v vrednosti 5,5 milijona evrov, namenjen ohranjanju kraških travišč in habitatov Natura 2000, ter projekt Za jame v vrednosti 5,3 milijona evrov, ki je usmerjen v ohranjanje jamskih ekosistemov in upravljanje obiska jam na način, ki ne ogroža biodiverzitete.
