[STA] – Park Škocjanske jame je s še nekaj partnerji začel izvajati drugi del kohezijskega projekta Za Kras. Skupna vrednost je okoli 5,5 milijona evrov, z njim pa nameravajo izboljšati in obnoviti stanje najbolj ogroženih in edinstvenih delov narave – kraških travnikov, kalov in jam – ter tako pripomoči k boljšemu sožitju med človekom in naravo.
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je nedavno izdalo odločitev o podpori projekta z naslovom Zagotavljanje primerne rabe travišč in ostenij za ohranjanje izbranih habitatnih tipov in vrst na območju Nature 2000 Kras (ZAKRAS2). Med partnerji so ob Parku Škocjanske jame še Zavod za varstvo narave, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, mestni občini Nova Gorica in Koper ter občina Hrpelje-Kozina.
Kot je na današnji novinarski konferenci v Divači pojasnila vodja projekta Alenka Gorjan, bo ta trajal štiri leta, torej do konca avgusta 2029. Njegov cilj je izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti v omrežju Natura 2000 in na drugih prednostnih območjih varstva narave. Za projekt je 2,2 milijona evrov prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, preostali denar so zagotovili iz državnega proračuna.
V sklopu projekta bodo izpeljali več varstvenih ukrepov, ki bodo zajemali tako površje kot podzemlje. Med drugim bodo s čiščenjem zarasti in spodbujanjem ekstenzivne košne ali pašne rabe izboljšali stanje skoraj 200 hektarjev suhih kraških travišč.
“Ti so namreč eden najbolj pestrih življenjskih prostorov po številu rastlinskih in živalskih vrst, ki ga lahko, po njegovi pestrosti, postavimo ob bok koralnim grebenom. Le ob spodbujanju tradicionalne kmetijske dejavnosti bomo ohranili te čudovite cvetoče preproge in pisane ptice pevke, kot sta hribski škrjanec in vrtni strnad,” je dejala Gorjan.
Travišča
Hkrati bodo prilagojeno upravljali tri hektarje travišč za izboljšanje stanja barjanskega okarčka, ene bolj ogroženih vrst metuljev v Evropi, ki potrebuje dinamično ravnovesje med košnjo travnika in njegovim zaraščanjem.
V sklopu projekta bodo očistili štiri onesnažene jame in eno brezno, polnih različnih nevarnih odpadnih materialov kot so barve, olja, medicinski odpadki in strelivo, ki onesnažujejo podtalnico in ogrožajo človeško ribico. Ocenjujejo, da bodo skupaj odstranili približno 140 kubičnih metrov odpadkov.
Eden od ukrepov bo tudi obnova 12 kalov prek celotnega Krasa, dveh vodnih teles na gradu Rihemberk in zadrževalnika pri Kozini. Kali se na Krasu namreč zaraščajo in izginjajo, s tem pa ne izginja le pomemben del kulturne dediščine, temveč tudi na vodna okolja vezane živali in rastline, ki jih drugače v sušni kraški krajini ne bi našli, poudarja Gorjan.
Trajni podhodi
Na Klancu pri Kozini bodo vzpostavili trajne podhode, ki bodo dvoživkami omogočili varno prečkanje ceste na njihovi poti do vodnega okolja kjer odlagajo mrest, na območju Dolina Branice pa želijo znova zagotoviti življenjske pogoje za vse manj pogostega hrošča hrastov kozliček.
Obnovili bodo kilometer suhih zidov, ki so pomemben del kulturne dediščine in življenjski prostor za številne živali, ter zasadili sto sadnih dreves in postavili sto gnezd za značilne ptice kraške krajine, kot sta smrdokavra in veliki skovik. Z obnovo streh na gradu Rihemberk bodo ohranili kotišča netopirjev.
Sicer pa bodo v sklopu projekta izvedli tudi izobraževalne dogodke ter delavnice, uredili učno pot v Klancu pri Kozini in interpretacijski center naravne dediščine Kraškega roba.
Prek javnih razpisov bodo povabili lastnike zemljišč na območju Natura 2000 Kras, ki bodo lahko deležni čiščenja zarasti in vzpostavitve travnikov oz. pašnikov, izvedbe rotacijske paše in drugih prilagojenih kmetijskih praks, obnove kalov in prenašanja dvoživk ter postavitve gnezd za smrdokavro in velikega skovika.
Foto: Pexels/fotografija je simbolna
