Začenja se največja obnova Hagije Sofije v zadnjih 150 letih
V Istanbulu so se začela najobsežnejša obnovitvena dela na Hagiji Sofiji, ikoničnem spomeniku, ki že skoraj 1500 let krasi mesto ob Bosporju. Unescova mojstrovina, zgrajena leta 537 pod bizantinskim cesarjem Justinijanom I., bo deležna posegov, ki naj bi jo zaščitili pred potresnimi grožnjami.
Obnova, ki se osredotoča na utrditev glavne kupole in drugih ključnih struktur, je odziv na naraščajoče skrbi zaradi pričakovanega močnega potresa v mestu, ki leži v bližini aktivnih prelomic.
Hagija Sofija, ki je skozi stoletja služila kot cerkev, mošeja, muzej in od leta 2020 spet kot mošeja, privlači milijone obiskovalcev letno. Po podatkih turških oblasti objekt dnevno obišče približno 50.000 ljudi, kar pomeni okoli sedem milijonov obiskovalcev na leto. Obnova, ki jo vodi turško ministrstvo za kulturo in turizem, naj bi zagotovila, da bo ta arhitekturni biser ostal varen in dostopen tudi v prihodnje.
Utrjevanje kupole brez posegov v mozaike
Osrednji del obnove je glavna kupola, ki je že od nastanka Hagije Sofije predstavljala inženirski izziv. Kupola, ki je po potresu leta 558 že doživela obnovo, sloni na štirih stebrih različnih dimenzij, kar povzroča strukturne šibkosti.
Po poročanju britanskega časnika The Guardian bo ekipa pod vodstvom arhitekta Hasana Fırata Dikerja posege izvajala z zunanje strani, da bi zaščitili dragocene notranje mozaike. Ti bizantinski umetniški zakladi, ki prikazujejo angelske podobe in zlate vzorce, so pomemben del Unescove dediščine.
Za izvedbo del bodo na vzhodni fasadi postavili 41-metrski stolpni žerjav, kupolo pa prekrili z zaščitnim okvirjem. Strokovnjaki iz Nacionalne tehnične univerze v Atenah, univerze Princeton in univerze Bogazici so že od leta 2010 preučevali materiale in strukturno celovitost Hagije Sofije.
Z uporabo naprednih potresnih simulacij so identificirali šibke točke, ki jih bodo zdaj utrdili. Mehmet Selim Okten, inženir gradbeništva z univerze Mimar Sinan, je za turški portal Turkiye Today poudaril, da gre za najobsežnejši poseg na objektu v zadnjih 150 letih.
Potresna odpornost kot prednostna nalog
Istanbul leži v bližini več aktivnih prelomic, kar povečuje tveganje za močan potres. Aprila 2025 je območje Marmarskega morja prizadel potres z magnitudo 6,2, ki je poškodoval 378 stavb in ranil 236 ljudi, Hagija Sofija pa je ostala nepoškodovana.
Po mnenju profesorice Antonie Moropoulou, ki preučuje strukturo spomenika, je bila Hagija Sofija že ob gradnji zasnovana za odpornost na potrese do magnitude 7. Kljub temu so stalni posegi nujni, saj se pričakuje močnejši potres, ki bi lahko ogrozil mesto.
Obnovitvena dela vključujejo tudi utrditev minaretov, obokov in sten, pri čemer bodo strokovnjaki pregledali poškodbe iz preteklih potresov in požarov v 10. in 14. stoletju. Sistem za spremljanje potresne stabilnosti, nameščen leta 1991 in nadgrajen leta 2008, bo še naprej zagotavljal podatke o stanju konstrukcije.
Ohranjanje dediščine za prihodnje generacije
Poleg potresne zaščite obnova prinaša tudi odkritja. Med deli so restavratorji pod plastmi ometa odkrili skrite mozaike in angelske upodobitve, ki dodatno osvetljujejo bogato zgodovino Hagije Sofije.
Projekt, ki bo trajal tri leta, vključuje tudi obnovo okoliških struktur, kot so grobnice osmanskih sultanov in zgodovinska učilnica. Turške oblasti poudarjajo, da bo Hagija Sofija med obnovo ostala odprta za molitve in turiste, kar zagotavlja, da bo njen duhovni in kulturni pomen še naprej dostopen.
Obnova Hagije Sofije tako združuje sodobno tehnologijo z zgodovinsko odgovornostjo, da bi ta edinstveni spomenik, ki povezuje vzhod in zahod, ohranili za prihodnje generacije.
Ana Koren
Portal24; Foto: Pexels
