Izraelska vojska je sporočila, da je v petek opoldne po lokalnem času začel veljati sporazum o prekinitvi ognja s Hamasom. Kot so dodali, so se enote začele umikati na dogovorjene položaje, pri čemer imajo vojaki na voljo 24 ur, da dokončajo razmestitev. Gre za prvo fazo dogovora, ki ga je po večtedenskih pogajanjih uskladila administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa ob posredovanju Egipta.
Izraelski kabinet je namreč le nekaj ur pred uveljavitvijo premirja odobril načrt, ki predvideva postopno izpustitev talcev, umik izraelskih sil ter oblikovanje načrta za prihodnje upravljanje Gaze.
Tiskovni predstavnik izraelske vlade je napovedal, da bo po prvem dnevu umika sledilo 72-urno obdobje, v katerem naj bi Hamas izpustil vse preostale izraelske talce. Urad premierja Benjamina Netanjahuja je ob tem potrdil, da je kabinet sprejel osnutek dogovora o izpustitvi talcev, podrobnosti o političnih in varnostnih vprašanjih pa niso bile razkrite.
Na ulicah izraelskih mest so se medtem zbrali ljudje, ki so dogovor pozdravili kot prvo fazo konca dolgoletnih spopadov, poroča Euronews. V Tel Avivu so se na Trgu talcev odvili javni shodi, kjer so prebivalci izrazili upanje, da bo načrt pomenil začetek mirnejšega obdobja.
Glavni pogajalec Hamasa Khalil al-Hayya je pojasnil, da sporazum vključuje več ključnih točk. Izrael naj bi izpustil približno dva tisoč palestinskih zapornikov, odprl mejni prehod z Egiptom in omogočil dotok humanitarne pomoči v enklavo. Dodal je, da bodo iz zaporov izpuščene vse ženske in otroci.
Al-Hayya je dejal, da so Hamasu mediatorji iz Katarja, Egipta in Turčije zagotovili, da bo vojna končana. Po njegovih besedah se bo palestinska stran zdaj osredotočila na prizadevanja za samoodločbo in oblikovanje lastne države.
Težka humanitarna bilanca
Vojna, ki traja že skoraj dve leti, je zahtevala izjemno visoko ceno. Po navedbah palestinskih virov je bilo ubitih več kot 67 tisoč ljudi, velik del Gaze pa je v ruševinah. Mnoga območja se soočajo z lakoto, več deset izraelskih talcev pa še vedno ostaja v ujetništvu. Euronews navaja, da so se izraelski napadi nadaljevali še nekaj ur pred glasovanjem vlade. Na severu Gaze so bile opažene eksplozije, v mestu Gaza pa sta v napadu na stanovanjsko stavbo umrli najmanj dve osebi, več deset pa jih je ostalo ujetih pod ruševinami.
Ameriški uradniki so sporočili, da bodo v Izrael poslali približno dvesto vojakov, ki bodo del širše mednarodne misije za nadzor nad izvajanjem dogovora. V Izraelu naj bi bilo ustanovljeno civilno-vojaško koordinacijsko središče pod okriljem ameriškega centralnega poveljstva, katerega naloga bo usklajevanje humanitarne pomoči in logistične podpore.
Po podatkih ameriške administracije bodo v večnacionalni ekipi sodelovali tudi pripadniki Egipta, Katarja, Turčije in Združenih arabskih emiratov. Naloge posameznih kontingentov sicer niso bile podrobneje predstavljene, znano pa je, da bodo ameriški vojaki sodelovali na področjih prometa, varnosti, logistike in inženiringa.
Širši mirovni načrt, ki vključuje enaindvajset točk, še vedno pušča odprta ključna vprašanja. Med drugim ni jasno, ali in na kakšen način se bo Hamas razorožil ter kdo bo prevzel politično oblast v Gazi po umiku izraelskih sil. Euronews poroča, da bo prihodnje upravljanje območja eden najtežjih delov pogajanj, saj mednarodna skupnost zahteva oblikovanje prehodne civilne vlade, hkrati pa ostajajo razlike med palestinskimi frakcijami.
V Washingtonu so ob predstavitvi načrta poudarili, da je cilj vzpostaviti pogoje za trajen mir in obnovo Gaze, ki je zaradi spopadov utrpela najhujše razdejanje v zadnjih desetletjih.
Foto: Wikimedia/enote tiskovnega predstavnika IDF/fotografija je simbolna