Čeprav se severna polobla v teh dneh spopada z visokimi poletnimi temperaturami, je Zemlja trenutno na svoji najbolj oddaljeni točki od Sonca v letu – točki, znani kot afelij. Kljub tej astronomski oddaljenosti vročina ne popušča, kar pri marsikom vzbuja vprašanje: zakaj je tako vroče, če smo daleč od Sonca?
Zemlja je v četrtek dosegla afelij – najdaljšo točko v svoji eliptični orbiti okoli Sonca. Ta razdalja znaša približno 152 milijonov kilometrov, kar je približno pet milijonov kilometrov več kot v začetku januarja, ko se Zemlja nahaja v periheliju, torej najbližje Soncu.
Na prvi pogled bi bilo logično sklepati, da bi morali biti hladnejši, ko smo dlje od Sonca. A pojasnilo za sezonske temperaturne razlike ni povezano z razdaljo, temveč z nagibom Zemljine osi. Ta znaša približno 23,5 stopinje in je glavni razlog, da so letni časi tako izraziti.
Zaradi tega nagiba je severna polobla poleti nagnjena proti Soncu, kar pomeni, da prejme več neposredne sončne svetlobe. Posledično so dnevi daljši, sonce pa se na nebu vzpenja višje. Rezultat je večja količina sončne energije, ki doseže zemeljsko površje.
Kot poroča CNN, je razlika v oddaljenosti Zemlje od Sonca skozi leto sorazmerno majhna – gre za približno 3,3 odstotka razlike glede na povprečno razdaljo, kar povzroči le okoli 7-odstotno razliko v količini prejete sončne energije. V primerjavi z učinkom nagiba Zemljine osi je to zanemarljivo.
V mestih, ki ležijo okoli 30. vzporednika severne zemljepisne širine, kot so Houston, Phoenix in New Orleans, je poletna količina sončne energije več kot dvakrat višja od zimske. Na višjih zemljepisnih širinah, denimo v New Yorku ali Denverju, so razlike še večje – sončna energija se lahko v poletnih mesecih skoraj potroji glede na zimski minimum.
Oblika Zemljine poti okoli Sonca torej le minimalno vpliva na letne čase. Ključno vlogo ima nagib planeta, ki določa, kateri del Zemlje je v določenem obdobju usmerjen proti Soncu.
Čeprav je planet trenutno bolj oddaljen od Sonca, vročinski valovi in visoke temperature niso presenetljivi. Zemljin nagib poskrbi, da kljub oddaljenosti sončni žarki na severni polobli padajo pod večjim kotom, kar pomeni več energije in več vročine – torej vse tisto, kar poletje tudi naredi za poletje.
Foto: Freepik
