Kolikokrat na dan se zalotite, da izrečete stavek: „Zakaj me ne poslušaš?“, nato pa se vaš glas počasi spremeni v vpitje? Vsi starši to poznajo. Tisti trenutek, ko ste že tretjič povedali isto stvar – pospraviti igrače, obuti copate ali ugasniti televizijo – pa se zdi, kot da govorite v prazno. Toda dobra novica je, da obstajajo načini, kako lahko otrok resnično sliši, kaj mu želite povedati, brez kričanja, groženj in občutka, da izgubljate potrpljenje.
Nanizali smo štiri preverjene trike, ki jih uporabljajo starši po vsem svetu, da ostanejo mirni – in obenem učinkoviti.
Zveni paradoksalno, a res deluje. Ko otrok ne posluša, je prva reakcija, da dvignemo glas. Toda otroci se hitro navadijo na glasno komunikacijo in jo preprosto izklopijo. Poskusite drugače: govorite tišje. S tem boste dosegli, da se bo otrok moral osredotočiti, da bi vas slišal.
Namesto da kričite iz kuhinje, se spustite na njegovo višino, ga poglejte v oči in mirno, a odločno ponovite, kaj pričakujete. Otrok se bo hitreje odzval, ker bo zaznal, da ste resni, a spoštljivi.
Otroci imajo prirojeno potrebo po občutku nadzora, zato pogosto nasprotujejo navodilom samo zato, da bi imeli besedo pri odločanju. Namesto ukazov, kot je „Zdaj pospravi sobo!“, poskusite z vprašanjem: „Boš najprej pospravil lego kocke ali oblačila?“
Otrok bo imel občutek, da je sam izbral, kar mu daje motivacijo. Gre za preprosto psihološko igro, ki zmanjšuje odpor in krepi občutek sodelovanja.
Pohvala dela čudeže
Otroci hrepenijo po pozornosti, in če jo dobijo le, ko so neposlušni, se bodo obnašali tako, da jo spet pritegnejo – tudi če pomeni kazen. Zato opazite pozitivne trenutke.
Ko nekaj naredi prav, mu to povejte. Namesto splošne pohvale „Super si!“, raje uporabite konkretno sporočilo, kot je: „Všeč mi je, da si sam pospravil igrače.“ Otrok se bo počutil opaženega in sprejetega, kar dolgoročno zmanjšuje potrebo po uporu.
Otroci preizkušajo meje – to je del njihovega razvoja. Če enkrat rečete „ne“, drugič pa popustite, bodo hitro ugotovili, da se vam splača nasprotovati. Doslednost je zato ključ.
Ko nekaj obljubite, to tudi izpeljite – ne glede na to, ali gre za nagrado ali posledico. S tem otrok spozna, da so pravila jasna in da ste zanesljivi. Čeprav bo morda nekajkrat poskusil srečo, bo sčasoma začel spoštovati vaše meje.
Starševstvo ni tekmovanje, temveč proces učenja – na obeh straneh. Vsak dan prinese nove izzive, pa tudi priložnosti za povezovanje. Ko boste naslednjič slišali svoj notranji glas, ki kriči „Zakaj me ne poslušaš?“, si vzemite sekundo. Globoko vdihnite, spomnite se teh štirih preprostih trikov – in opazili boste razliko. Otrok vas bo morda prvič zares slišal, vi pa boste končno ohranili mir, brez vikanja in drame.
Foto: Unsplash/Ben Wicks
Prispevek je oblikovan s pomočjo UI.
