Finančna uprava Republike Slovenije je po sprejetju Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR) predstavila nabor sprememb, ki bodo bistveno določile pogoje delovanja zavezancev v sistemu normiranih odhodkov v prihodnjih letih.
Zakon je bil v Državnem zboru sprejet 11. novembra 2025, v Uradnem listu objavljen 19. novembra, veljati pa je začel že naslednji dan. V praksi to pomeni, da spremembe učinkujejo že za davčno leto 2026, kar po oceni strokovnih služb Fursa prinaša enega največjih posegov v način obdavčitve malega podjetništva v zadnjem desetletju.
Na Fursu so ob predstavitvi nove ureditve poudarili, da zakon posega na tri ključna področja: pogoji za vstop v sistem normiranih odhodkov, pravila obveznega izstopa ter sprememba davčne obravnave zavezancev, ki davčno osnovo izračunavajo na podlagi normiranih odhodkov. Pri vseh treh sklopih so bili mejniki prihodkov, pogoji obveznega zavarovanja ter obdobja mirovanja bistveno spremenjeni.
Višji prihodkovni pragovi in nov petletni „moratorij“ za vstop v sistem
Osrednja sprememba pri vstopu v sistem normiranosti je dvig prihodkovnih pragov. Po novem bo lahko zavezanec za leto 2026 prešel s sistema dejanskih odhodkov na normirane odhodke, če prihodki po računovodskih pravilih v letu 2025 ne bodo presegli 50.000 evrov (prej 30.000 evrov). Za tiste, ki so samozaposleni za polni delovni čas najmanj devet mesecev, se prag dviguje na 120.000 evrov (prej 60.000 evrov).
Furs je ob tem izpostavil, da nova ureditev zajema tudi kmetijska gospodinjstva, kjer se prag na nosilca in drugega člana dviguje prav tako na 120.000 evrov. Na upravi so pritrdili, da je sprememba namenjena „bolj enotni obravnavi gospodinjstev, ki davčno osnovo ugotavljajo z dejanskimi ali normiranimi odhodki“, pri čemer želijo s širšim pragom doseči večjo primerljivost obdavčitve.
Ključna novost, ki jo izpostavlja tudi zakonodajalec, je določitev dodatnega pogoja, po katerem zavezanci, ki so v preteklosti že izstopili iz sistema normiranosti ali prenehali z dejavnostjo, ne morejo takoj ponovno vstopiti v sistem normiranih odhodkov. Po novi ureditvi bo moral od izstopa ali prenehanja dejavnosti preteči najmanj pet davčnih let, pri čemer se leto prenehanja ne šteje.
Na Fursu so pojasnili, da želijo s tem preprečiti ciklično prehajanje med sistemi, saj so v praksi zaznali primere, ko so zavezanci normiranost uporabljali le v posameznih letih zaradi ugodnejše obdavčitve. „Gre za ureditev, ki naj bi zagotovila stabilnost in preglednost davčnega sistema,“ so poudarili na Fursu.
V praksi to pomeni, da zavezanec, ki bi dejavnost zaprl 10. januarja 2026 in jo ponovno registriral 1. junija 2026, normiranosti ne bi mogel uveljaviti. V sistem bi se lahko vrnil šele s 1. januarjem 2032, seveda ob izpolnjenih prihodkovnih pogojih. Prehodne določbe določajo, da se ta pravila uporabljajo za prenehanja opravljanja dejavnosti od 1. januarja 2026 naprej.
Obvezen izstop, če povprečje dveh let preseže prag
Zakon posega tudi v pravila o izstopu iz sistema normiranosti. Če povprečje prihodkov iz dveh zaporednih let preseže določene mejnike, bo moral zavezanec v naslednjem letu preiti na sistem dejanskih prihodkov in odhodkov, skupaj z vodenjem poslovnih knjig in poročil.
Pragovi ostajajo trije: 120.000 evrov za zavezance, ki so polno zavarovani vsaj devet mesecev v obeh letih, 50.000 evrov za t. i. popoldanske s. p.-je ter 85.000 evrov za primere, ko je zavezanec v enem letu redni, v drugem pa popoldanski s. p. Za kmetijska gospodinjstva ostaja veljaven prag 120.000 evrov na nosilca in drugega člana.
Pomembna zakonska sprememba je tudi nova obravnava let, v katerih zavezanec sicer ni opravljal dejavnosti. Pri izračunu povprečja se takšno leto šteje, kot da so prihodki enaki nič. Na Fursu so pojasnili, da je namen spremembe „enotna metodologija izračunavanja povprečja prihodkov“, kar hkrati pomeni, da bo moral zavezanec, ki že prvo leto preseže povprečni prag, iz sistema izstopiti.
Kot ilustracijo Furs navaja primer zavezanca, ki začne poslovati 1. junija 2025 in do konca istega leta ustvari 110.000 evrov prihodkov. Ker leto 2024 šteje kot nič prihodkov, znaša povprečje dveh let 55.000 evrov, kar presega prag 50.000 evrov za popoldanski s. p. Posledično bo moral zavezanec v letu 2026 izstopiti iz sistema normiranosti.
Progresivna lestvica obdavčitve: prvič različne stopnje znotraj sistema normirancev
Ena največjih sprememb je uvedba progresivne lestvice za izračun dohodnine normirancev. Po veljavnem 7. členu zakona bo od leta 2026 dalje višina davčne obveznosti odvisna ne le od prihodkov, temveč tudi od obveznega zavarovanja zavezanca.
Za zavezance, ki so polno zavarovani za najmanj devet mesecev, bo stopnja 20 odstotkov veljala do davčne osnove 72.000 evrov. Nad tem zneskom se bo za presežni del uporabljala stopnja 35 odstotkov. Enaka lestvica velja za kmetijska gospodinjstva.
Za tiste, ki pogoja polnega zavarovanja ne izpolnjujejo, bo meja za prvo stopnjo nižja – 33.000 evrov. Nad tem zneskom bo stopnja prav tako 35 odstotkov.
Furs je ob tem zapisal, da nova lestvica „uvaja večjo sorazmernost obdavčitve ter upošteva različne oblike dela in zavarovanja“, s čimer naj bi sistem postal pravičnejši.
Kot primer so navedli zavezanca, ki v letu 2026 doseže 130.000 evrov prihodkov in izpolnjuje pogoje polnega zavarovanja. Po pravilih o normiranih odhodkih mu pripada 48.000 evrov priznanih odhodkov, davčna osnova pa znaša 82.000 evrov. Od prvih 72.000 evrov plača 20 odstotkov dohodnine (14.400 evrov), od preostalih 10.000 evrov pa 35 odstotkov (3.500 evrov). Skupna obveznost tako znaša 17.900 evrov.
Foto: Freepik
