Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora (ZPS) je v obsežnem, skoraj 50-stranskem mnenju izrazila vrsto izjemno resnih pomislekov glede vladnega Predloga zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Dokument razkriva, da zakon po oceni pravne stroke ni le pomanjkljivo utemeljen, ampak na več točkah celo nevarno posega v ustavno varovane pravice, ob tem pa krši tudi pravila zakonodajnega postopka.
Mnenje ZPS, ki je bilo datirano 13. novembra, že v prvih vrsticah opozarja na nenavadno hiter ritem sprejemanja tako pomembnega sistemskega predpisa. Predlog je bil v DZ posredovan 7. novembra, zakonodajni postopek pa se je začel že tri dni pozneje. Po oceni ZPS je bil rok glede na obseg in zahtevnost predlaganih rešitev „izjemno kratek“, kar zvišuje tveganje, da zakonodajalec sprejme normativni akt, ki ni dovolj premišljen in ustrezno preverjen.
Ključna kritika, ki jo ZPS izpostavi že v uvodu, je popolna odsotnost analiz, ki bi podprle trditev, da so predlagani ukrepi nujni. ZPS poudarja, da predlogu zakona manjka tako osnovna ocena trenutne varnostne situacije kot tudi ocena pričakovanih učinkov posameznih določb.
V dokumentu izrecno navajajo, da zakon „manjka tako analiza veljavne ureditve z vidika javne varnosti, kot tudi pričakovani učinek predlaganih ukrepov za zagotavljanje javne varnosti“
To pomeni, da zakon ne dokazuje, ali so ukrepi sploh potrebni, ali so sorazmerni in ali bi cilje javne varnosti lahko dosegli z blažjimi posegi. Takšna praznina v zakonodajnem gradivu je po mnenju ZPS kritična in postavlja pod vprašaj že samo legitimnost zakona.
Kritika nepovezanosti ukrepov: od policijskih pooblastil do socialnih transferjev
ZPS-u ni sporna le odsotnost analiz, temveč tudi struktura zakona, ki v enoten interventni paket združuje zelo različne ukrepe, ki niso nujno povezani z javno varnostjo. Predlog poleg policijskih in inšpekcijskih pooblastil posega tudi v tri sistemske zakone — Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, Zakon o starševskem varstvu in Zakon o kazenskem postopku.
Po opozorilih ZPS takšna kombinacija ukrepov presega logiko interventne zakonodaje. Še posebej problematično je spreminjanje kazenskega zakonika (KZ-1) posredno prek interventnega zakona, saj to ni razvidno niti iz naslova, niti iz strukture predloga.
ZPS zato poudarja, da takšen način urejanja pomeni kršitev načel pravne države. Po njihovih besedah se s takšnim pristopom „nepreglednost in razdrobljenost pravne ureditve povečuje do take mere, da je po presoji ZPS izjemno sporna z vidika načela pravne države iz 2. člena Ustave“
Posegi v človekove pravice brez ustreznih varovalk
Eden najostrejših sklopov kritik je povezan z določbami, ki policiji omogočajo vstop v stanovanja in druge prostore zaradi iskanja orožja. ZPS je pri tem posebej izpostavila več resnih pomanjkljivosti: prenizek dokazni standard, nejasno opredeljene prostore in preširok pojem orožja.
Mnenje izrecno poudari, da je določba v celoti nejasna: „Predlagana določba je nejasna tudi v delu, ki se navezuje na prostore, kjer se običajno hrani orožje, kar je pomensko nejasno, zato predlagana ureditev ne vsebuje določne opredelitve vsebine oziroma obsega pregleda“.
ZPS opozarja, da je predlagani ukrep po intenzivnosti primerljiv s hišno preiskavo, vendar ne vsebuje nobenih pogojev, ki jih ZKP zahteva za tako globok poseg v nedotakljivost stanovanja. Če bi zakonodajalec tak ukrep sprejel, bi to pomenilo precejšnje znižanje ustavnopravnih standardov pri posegih v zasebnost.
Tveganje za kršitev načela ne bis in idem
Posebno ostro je ZPS opozorila na tveganje, da bi s prehodom določenih kaznivih dejanj (npr. majhne tatvine) v prekrške prišlo do kršitve načela, ki prepoveduje dvojno kaznovanje.
V mnenju so zapisali jasno opozorilo: z uveljavitvijo zakona „ne bo mogoče več preganjati“ kaznivih dejanj, ki so bila storjena v času začasne veljavnosti interventnih določb, če postopki ne bodo pravnomočno zaključeni, hkrati pa bi lahko dejanja, storjena pozneje, ponovno šteli za kazniva dejanja – kar je v nasprotju s 31. členom Ustave.
Takšna ureditev bi lahko povzročila pravno praznino, v kateri določenih dejanj ne bi bilo mogoče kazensko obravnavati, kar ZPS označuje za neposredno ustavnopravno tveganje.
Socialni ukrepi, ki lahko škodijo otrokom
V predlogu zakona je tudi določba, ki predvideva, da se otroški dodatek družinam, katerih otrok neupravičeno ne obiskuje pouka, izplača v materialni obliki. ZPS opozarja, da gre za represivno ureditev, ki lahko dejansko poslabša položaj otroka.
V mnenju so zapisali: določba učinkuje negativno, saj „bo ta določba na upravičenca do otroškega dodatka učinkovala tudi negativno“ in da lahko ukrep „ogroža največjo otrokovo korist“
ZPS ob tem dodaja, da ukrep ni vezan na preverjanje, ali družina otrokova sredstva sploh nenamensko uporablja, kar pomeni odmik od načela sorazmernosti.
Ostra kritika: omejitev brezplačne pravne pomoči krši pravico do obrambe
Predlog zakona predvideva tudi izključitev brezplačne pravne pomoči v prekrškovnih postopkih, kar ZPS ocenjuje kot neposreden poseg v pravico do poštenega sojenja.
V mnenju jasno poudarjajo, da je pravica do zagovornika temeljno procesno jamstvo, ne glede na premoženjsko stanje obdolženca. Zapisali so: „v prekrškovnih postopkih po mnenju ZPS po naravi stvari na abstraktni ravni ni mogoče govoriti o zlorabi pravice do brezplačne pravne pomoči“.
ZPS navaja, da v prekrškovnih postopkih obdolžencu grozijo visoke globe, odvzem premoženjske koristi, stranske sankcije in celo nadomestni zapor, zato izključitev pravice do zagovornika pomeni resen poseg v človekove pravice.
Kršitev pravil do občin: skrajšan rok iz 15 na 4 dni
ZPS v mnenju posebej izpostavi, da občinam ni bil omogočen niti minimalni rok za podajo mnenj, kot ga zahteva Poslovnik DZ. Občine so imele za odziv zgolj štiri dni, čeprav bi moral rok v nujnem postopku znašati najmanj 15 dni.
V mnenju piše, da „ni bil spoštovan rok iz prvega odstavka 145. člena, saj je bil skrajšan iz najmanj 15 dni na zgolj štiri dni“
Po oceni ZPS takšno ravnanje ni le kršitev poslovniških pravil, temveč tudi ustavnih jamstev lokalne samouprave.
ZPS opozarja še na to, da vlada ob vložitvi zakona ni priložila predloga sklepa o nedopustnosti referenduma, čeprav zakon vsebuje ukrepe, za katere je referendum po Ustavi izključen. To bi lahko povzročilo ustavnopravno sporen položaj in pravno negotovost.
Opozorila ZPS jasno kažejo, da predlagani ukrepi niso rezultat premišljenega vladanja, ampak posledica hitenja, improvizacije in politične nervoze. Če bo vlada tak pristop nadaljevala, bo največjo ceno plačala pravna država – in z njo državljani, ki bodo ostali z občutkom, da pravila veljajo le še takrat, ko so priročna.
[Mnenje Zakonodajno-pravne službe v celoti (v originalu) lahko preberete tukaj.]
[Foto: Danijel Novaković/STA]
