Milijoni prebivalcev Evropske unije bi se lahko v prihodnjih letih soočili s težavami pri dostopu do tople vode, potem ko so bili iz ključne okoljske zakonodaje po pomoti izpuščeni materiali, nujni za izdelavo bojlerjev. Gre za hafnij in cirkonij, dve kovini, ki sta zaradi odpornosti na visoke temperature nepogrešljivi pri proizvodnji grelnikov vode. Do napake je prišlo pri pripravi novih pravil o pitni vodi, ki bodo začela veljati leta 2027.
Organizacija proizvajalcev gospodinjskih aparatov Applia opozarja, da več kot 90 odstotkov bojlerjev v EU uporablja omenjeni kovini. Če ne bosta pravočasno vključeni na seznam dovoljenih snovi, bi to lahko povzročilo drastično pomanjkanje grelnikov vode in občutno zvišanje cen, piše Financial Times.
Hafnij in cirkonij se v industriji uporabljata že več kot stoletje, med drugim v emajliranih rezervoarjih za toplo vodo in v toplotnih črpalkah, ki veljajo za eno izmed glavnih alternativ plinskim kotlom. Proizvajalci opozarjajo, da so alternative, kot sta baker in jeklo, bistveno dražje.
„Če bi morali industrijo preusmeriti na nadomestne materiale, bi bili stroški štiri- do petkrat višji,“ je opozoril predstavnik francoskega proizvajalca Groupe Atlantic. Tudi italijansko podjetje Ariston je izrazilo podobne pomisleke in poudarilo, da bi se dodatni stroški neposredno prelili na potrošnike.
Po navedbah Applie bi bili posledice posebej občutne v času, ko so družinski proračuni že obremenjeni zaradi visokih stroškov energije in življenjskih potrebščin.
Bruselj odgovornost prelaga na države članice
Evropska komisija je sporočila, da je v pristojnosti držav članic, da opozorijo na potrebo po vključitvi določenih materialov na seznam dovoljenih snovi. Doslej tega ni storila še nobena država. Kot možnost je Bruselj predlagal, da podjetja sama sprožijo postopek toksikološke ocene za hafnij in cirkonij. Industrija pa opozarja, da bi bil tak postopek predolg in bi evropske proizvajalce postavil v neenakopraven položaj v primerjavi s konkurenco zunaj EU.
Predstavnik enega od podjetij je za FT povedal, da bi to pomenilo resno tveganje za industrijo. Po njegovih besedah bi morali proizvajalci čakati več let, medtem ko bi kitajski ali ameriški konkurenti lahko nemoteno nadaljevali s proizvodnjo.
Strah pred izgubo vlagateljev
Možnost, da bi države članice same odobrile uporabo hafnija, je po mnenju proizvajalcev sicer odprta, vendar bi bila ta pot počasna in draga. Poleg tega bi se ustvarile dodatne razlike med državami EU, kar bi še povečalo negotovost na trgu.
Industrija opozarja, da bi nejasnosti v zakonodaji lahko odvrnile potencialne vlagatelje. „Nekatera podjetja resno razmišljajo o selitvi proizvodnje nazaj v Evropo, toda brez jasnih pravil to tveganje zmanjšuje njihovo pripravljenost,“ opozarjajo v Applii.
Če se težava ne reši pravočasno, bi se lahko Evropejci v prihodnjih letih znašli pred višjimi stroški ogrevanja vode in omejeno ponudbo bojlerjev na trgu. Grelniki vode so osnovni gospodinjski aparat, zato bi morebitna pomanjkanja prizadela širok krog potrošnikov.
Poleg tega bi morebitna regulativna negotovost lahko vplivala na prehod z uporabo plina na bolj trajnostne rešitve, kot so toplotne črpalke. Tudi te naprave namreč uporabljajo emajlirane rezervoarje, kjer je hafnij eden ključnih materialov.
Predstavniki industrije zato poudarjajo, da pričakujejo hiter odziv Bruslja. Po njihovem mnenju bi bilo treba zakonodajo popraviti še pred letom 2027, da bi se izognili motnjam na trgu in dodatnim stroškom za gospodinjstva.
Foto: Freepik
