Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 je bilo po podatkih zahodnih agencij in nevladnih organizacij zabeleženih več kot 75 smrti vplivnih oseb iz političnih, vojaških in gospodarskih krogov v Rusiji. Smrti so pogosto pojasnjene kot samomori, nesreče ali naravne smrti, a številni analitiki opozarjajo na vzorce, ki zbujajo sume.
Uradna ruska stran kot vzroke smrti praviloma navaja srčne infarkte, padce z višine, utopitve ali samomore. Med preminulimi pa so številni poslovneži, visoki uradniki in predstavniki državnih struktur, pogosto z vplivnimi vlogami v družbi in neposrednimi povezavami z oblastjo.
Med odmevnejšimi primeri je nedavna smrt nekdanjega ministra za promet Romana Starovoita, ki so ga našli mrtvega v moskovskem okrožju Odintsovo. Po poročanju ruskih medijev naj bi šlo za samomor z orožjem, za katerega naj bi prejel dovoljenje neposredno od predsednika Vladimirja Putina. Starovoit je bil pred tem guverner Kurske oblasti, od koder so ukrajinske sile lani poročale o uspešnih ofenzivah.
Podobno odmevna je bila smrt Jevgenija Prigožina, vodje zasebne vojaške skupine Wagner, ki je umrl v letalski nesreči kmalu po neuspešnem poskusu upora proti vojaškemu vrhu v Moskvi. Prigožin in njegovi najtesnejši sodelavci so še pred tem igrali ključno vlogo v začetni fazi vojne v Ukrajini.
V letu 2022 je umrlo tudi več vodilnih iz energetskih podjetij. Med drugim je izginil Ravil Maganov, predsednik uprave energetske družbe Lukoil, ki je izrazil pomisleke glede ruske vojaške operacije. Po navedbah medijev je domnevno padel skozi okno moskovske bolnišnice.
Padci z oken, utopitve, zastrupitve
Seznam nenavadnih smrti vključuje še številne druge, med njimi Pavla Antova, Marina Jankina, Sergeja Protosenjo in Aleksandra Tjuljakova. Vzroki smrti segajo od padcev z višine, domnevnih samomorov do utopitev v domačih kopalnicah. Po navedbah mednarodnih medijev v večini primerov ni bilo podrobnih preiskav, ruske oblasti pa na novinarska vprašanja pogosto ne odgovarjajo.
Med analitiki prevladuje mnenje, da so te smrti lahko posledica notranjih bojev za vpliv ali posledica opozicije trenutnemu političnemu vrhu. Ruski profesorji in komentatorji, ki so zapustili državo, opozarjajo, da gre za strategijo ustrahovanja znotraj elite in opozorilo morebitnim disidentom.
Odzivi iz Ukrajine in Zahoda
Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je v enem od odzivov izjavil, da v Rusiji nezvestoba režimu pogosto pomeni smrt. Ukrajinske oblasti opozarjajo, da takšni primeri odražajo naravo nasprotnika in jih navajajo kot dokaz represivnosti ruskega sistema.
Podobno meni tudi Fiona Hill, nekdanja svetovalka ameriške administracije za Rusijo. Za britanski časnik Guardian je pojasnila, da ne bi smeli vse smrti pripisovati enakim vzrokom, a hkrati opozorila, da avtoritarni režimi pogosto ne delujejo po pravilih demokracije. Po njenih besedah so to lahko del širšega boja med Rusijo in Zahodom, ki vključuje zastrupitve, atentate, kibernetske napade in druge oblike pritiska.
Profesor Jeffrey Winters z Univerze v Illinoisu pa poudarja, da v Rusiji smrt vplivnih posameznikov skoraj vedno vključuje vsaj posredno soglasje državnega aparata. “Gre za ljudi z obsežno varnostjo, zdravniškim nadzorom in logistično zaščito. Te smrti ne morejo biti le naključje,” je dejal.
Po poročanju BBC sumljive smrti niso novost. Že pred vojno v Ukrajini so med letoma 2014 in 2021 zabeležili vsaj 38 smrti poslovnežev, ki so bili povezani s Kremljem. Med njimi je bil tudi znani oligarh Boris Berezovski, ki je umrl v Veliki Britaniji. Uradna preiskava ni odkrila sledi nasilja, a so številni ostali skeptični glede uradnih razlag.
Analitiki opozarjajo, da tako visoko število nenadnih smrti ustvarja dodatno negotovost in občutek nevarnosti v najvišjih slojih ruskega političnega in gospodarskega življenja. Pojav je sčasoma prerasel v pojav, ki ga zahodni mediji opisujejo kot “sindrom nenadne smrti vplivnih Rusov”.
Foto: Pixabay
