Združene države Amerike bodo preklicale vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, potem ko je na propalestinskem shodu v New Yorku pozval ameriške vojake, naj ne ubogajo ukazov predsednika Donalda Trumpa. Odločitev, ki jo je v petek sporočilo zunanje ministrstvo, je sprožila burne odzive in nakazala novo stopnjevanje napetosti v odnosih med Washingtonom in Bogoto.
Petro je nagovoril množico pred sedežem Združenih narodov na Manhattnu, kjer je dejal: „Od tukaj, iz New Yorka, prosim vse vojake vojske Združenih držav, naj ne usmerjajo orožja v ljudi. Ne ubogajte Trumpovih ukazov. Ubogajte ukaze človeštva.“
V govoru, ki ga navaja Reuters, je Petro pozval k oblikovanju globalne oborožene sile, katere glavna naloga bi bila „osvoboditev Palestincev“. Ameriško zunanje ministrstvo je njegov nastop označilo za hujskaški in ob tem sporočilo: „Petru bomo preklicali vizum zaradi njegovih nepremišljenih in hujskaških dejanj.“
Kolumbijski predsednik, prvi levičarski voditelj v zgodovini države, je že večkrat odkrito kritiziral izraelsko ofenzivo v Gazi. V govoru na Generalni skupščini ZN je prejšnji teden dejal, da je Trump „sokriv za genocid“ in pozval k kazenskemu pregonu zaradi ameriških raketnih napadov v Karibih.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ob tem obsodil zahodne države, ki so priznale palestinsko državnost, in zatrdil, da takšne poteze dajejo napačno sporočilo: „Ubijanje Judov se splača.“ Po podatkih oblasti v Gazi je izraelska vojaška kampanja od oktobra 2023 ubila več kot 65.000 ljudi in razselila celotno prebivalstvo enklave, kar številni strokovnjaki za človekove pravice označujejo za genocid, Izrael pa to odločno zanika.
Vizumska vprašanja in ZN
Primer Petra ni osamljen. Reuters poroča, da je Trumpova administracija v podobnem primeru zavrnila vizum palestinskemu predsedniku Mahmudu Abbasu, kar je sprožilo očitke, da ZDA kršijo sporazum o sedežu ZN iz leta 1947, ki tujim diplomatom načeloma zagotavlja dostop v New York, piše Reuters. Washington pa vztraja, da ima pravico do zavrnitve, kadar gre za vprašanja varnosti ali zunanjepolitičnih interesov.
Odnosi med Washingtonom in Bogoto so se zaostrili že ob Trumpovi vrnitvi na oblast januarja letos. Petro je takrat zavrnil vojaške lete z deportiranimi osebami, saj je trdil, da se z državljani Kolumbije ravna kot s kriminalci.
Kljub temu je pozneje popustil pod pritiski, ko sta si državi zagrozili s carinami, ZDA pa so začasno preklicale vizumske storitve za Kolumbijce. Ta mesec je Trump Kolumbijo uvrstil na seznam držav, ki po oceni Washingtona ne izpolnjujejo obveznosti pri boju proti drogam, za kar je neposredno okrivil kolumbijsko politično vodstvo.
Petro je na oblast prišel leta 2022 z obljubami o mirovnih sporazumih z oboroženimi skupinami, a je strategijo kasneje spremenil in se odločil za kombinacijo socialnih ukrepov ter vojaških posegov v regijah, kjer pridelujejo koko.
Foto: Samantha Power, USAID/Wikimedia
