Ameriška administracija je v najnovejši strategiji nacionalne varnosti predstavila pogled na razmere na evropski celini in izpostavila oceno, da se Evropa sooča z „civilizacijskim izbrisom“. Dokument, objavljen konec tedna, poudarja zaskrbljenost Washingtona zaradi migracijskih politik, ki naj bi po oceni pripravljavcev vplivale na demografsko podobo, politično stabilnost in razprave o svobodi govora.
V strategiji je zapisano, da migracijski trendi „spreminjajo celino in povzročajo spore, cenzuro svobode govora in zatiranje politične opozicije, zmanjšujejo rodnost ter izgubljajo nacionalno identiteto in samozavest“.
Administracija predsednika Donalda Trumpa ob tem izpostavlja tudi svoje jedro politične usmeritve, zapisano v sloganu „Amerika na prvem mestu“. Strategija, kot navaja Euronews navaja, da gre za pristop predsednika, ki naj bi bil „predsednik miru“, zagovornik previdnejše mednarodne vloge ZDA in manjše vpletenosti v konflikte v tujini.
Kritika nadnacionalnih struktur in povezovanje z evropskimi političnimi tokovi
V dokumentu so izpostavljene tudi evropske politične dinamike, pri čemer ameriška administracija opozarja na poskuse „spodkopavanja demokratičnih procesov“ ter kritizira institucije, kot je Evropska unija, ki naj bi po njenem mnenju posegale v suverenost držav članic.
Eden od najbolj odmevnih delov strategije je napoved, da bo Washington v prihodnje krepil „odpor do trenutne poti Evrope znotraj evropskih držav“. Poudarjeno je tudi, da „naraščajoči vpliv domoljubnih evropskih strank resnično daje razlog za velik optimizem“.
Strategija nadalje ocenjuje, da bo „če se bodo sedanji trendi nadaljevali, celina v 20 letih ali manj neprepoznavna“, kar po tonu odmeva v retoriki evropskih desnih in skrajno desnih gibanj, ki migracije izpostavljajo kot osrednjo politično temo.
Odmevni govor J. D. Vanca in diplomatski odzivi v Evropi
Politična napetost se je okrepila že februarja, ko je ameriški podpredsednik J. D. Vance na varnostni konferenci v Münchnu opozoril, da so „množične migracije“ najresnejša grožnja „naši skupni civilizaciji“. Nezadovoljstvo evropskih voditeljev so dodatno podžgala njegova srečanja v Nemčiji, kjer je Vance obiskal vodstvo stranke Alternativa za Nemčijo, medtem ko se je izognil srečanju s takratnim nemškim kanclerjem Olafom Scholzem.
V Evropi je govor sprožil ostre odzive, zlasti zaradi obtožb, da ameriški uradniki z retoriko in izbirami sogovornikov posegajo v notranje politične razprave držav članic, navaja Euronews. Aktualni nemški kancler Friedrich Merz je v odzivu dejal, da Evropa ostaja zavezana varovanju temeljnih pravic in demokracije kot „temeljnih vrednot“ ter poudaril pripravljenost EU, da se za te vrednote „bori“.
Razhajanja glede vojne v Ukrajini in strateškega položaja celine
Več pozornosti je pritegnil tudi del strategije, ki obravnava vojno v Ukrajini. Trumpova administracija meni, da v Evropi prevladujejo „nerealna pričakovanja“ glede možnosti hitrega končanja ruskega napada na Ukrajino. Pri tem dokument kritizira „nestabilne manjšinske vlade“ in njihovo domnevno vlogo pri „spodkopavanju demokratičnega procesa“. Ameriški cilj naj bi bil po novem pristopu doseči „hitro prenehanje“ spopadov ter „ponovno vzpostaviti strateško stabilnost“ v odnosih z Rusijo.
Takšno stališče krepi občutek razhajanja med Washingtonom in evropskimi državami, ki povečujejo vojaško in finančno podporo Kijevu ter poudarjajo, da vztrajanje pri pritisku na Moskvo ostaja nujno za končanje okupacije ukrajinskega ozemlja.
V dokumentu je izpostavljena tudi dolgoročna sprememba demografske strukture evropskih držav, pri čemer strategija navaja, da je „več kot verjetno, da bodo najkasneje v nekaj desetletjih nekatere članice Nata postale večinsko neevropske“. Dodano je vprašanje, ali bodo te države nato „na svoje zavezništvo z Združenimi državami gledale enako kot tiste, ki so podpisale ustanovno listino Nata“.
Foto: Official White House Photo by Daniel Torok
