V južnem Karibskem morju je v zadnjih tednih prišlo do vidnega kopičenja ameriških pomorskih sil, kar je sprožilo zaskrbljenost v Venezueli in odprlo razprave med strokovnjaki v Združenih državah. Po navedbah Bele hiše gre za okrepljeno operacijo proti mamilarskim kartelom, a v Caracasu in med analitiki se krepi prepričanje, da so motivi širši in da gre tudi za politični pritisk na venezuelsko vlado.
V regijo je že prispelo oziroma naj bi kmalu prispelo sedem ameriških vojnih ladij, med njimi tudi amfibijske ladje in hitro jedrsko podmornico. V operacijo je vključenih več kot 4500 pripadnikov mornarice in marincev. Po podatkih ameriških uradnikov so v zračnem prostoru nad mednarodnimi vodami dejavna tudi vohunska letala P-8, ki zbirajo obveščevalne podatke.
Ameriški predsednik Donald Trump je boj proti mamilarskim združbam večkrat izpostavil kot enega ključnih ciljev svoje administracije. Tudi predstavniki Bele hiše so zatrdili, da je operacija usmerjena v zatiranje kriminalnih kartelov. Namestnik vodje kabineta Stephen Miller je poudaril, da je cilj „boj proti organizacijam za trgovino z drogami, kriminalnim kartelom in tujim terorističnim organizacijam na naši polobli ter njihovo razbijanje“.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Carolina Leavitt je bila še ostrejša, ko je zatrdila, da „Madurov režim ni legitimna vlada Venezuele, temveč narkoteroristični kartel“.
Caracas opozarja na grožnjo
V Venezueli uradno razlago iz Washingtona zavračajo. Predsednik Nicolás Maduro, notranji minister Diosdado Cabello in veleposlanik pri Združenih narodih Samuel Moncada trdijo, da ZDA pod krinko protidrogne operacije izvajajo manever pritiska na Caracas, poroča Reuters. Po njihovem prepričanju gre za ogrožanje suverenosti in kršitev mednarodnih sporazumov.
„Venezuelsko ljudstvo ve, kdo stoji za temi vojaškimi grožnjami Združenih držav proti naši državi,“ je poudaril obrambni minister Vladimir Padrino. Dodal je, da je Venezuela „plemenito in delavno ljudstvo“, ki ga je neupravičeno označevati za del mednarodne trgovine z drogami.
Sumom daje težo tudi odločitev Washingtona, ki je avgusta podvojil nagrado za informacije, ki bi vodile do aretacije Madura, na 50 milijonov dolarjev, zaradi obtožb o vpletenosti v preprodajo drog.
Analitiki: pritisk, ne invazija
Čeprav ameriška mornarica in obalna straža redno patruljirata v Karibih, strokovnjaki ugotavljajo, da trenutna koncentracija sil presega običajne dimenzije. Po navedbah poznavalcev vključuje tudi vojne ladje, opremljene s križarskimi raketami Tomahawk in helikopterji.
David Smilde z univerze Tulane meni, da gre za „diplomacijo topovnjač“, staromodna oblika vojaškega pritiska, namenjena zlomiti Madurovo oblast. Podobno je ocenil tudi Christopher Hernandez-Roy iz Centra za strateške in mednarodne študije v Washingtonu, ki opozarja, da je obseg operacije dvoumen: „Preveliko je, da bi šlo le za droge. Premajhno je za invazijo. Je pa dovolj pomembno, da ima določen namen.“
Kljub temu ameriški uradniki priznavajo, da so sedanje sile premajhne za dolgoročno operacijo večjega obsega. Za primerjavo – leta 1989 je Washington za invazijo na Panamo napotil skoraj 28.000 vojakov.
Medtem ko bikovski vlagatelji upajo na preboj proti višjim ravnem, podatki za zdaj kažejo, da je kriptotržnica stopila v obdobje povečane negotovosti. September bi lahko, kot opozarja CoinDesk, potrdil nadaljevanje trenda, ki se je oblikoval konec poletja.
Foto: Wikimedia/ Strokovnjak za množične komunikacije tretjega razreda Erick A. Parsons/ameriška mornarica. (fotografija je simbolna)
