ZDA so v sredo izvedle enega najodmevnejših ukrepov v zadnjih letih na področju nadzora nad sankcioniranimi tokovi nafte. Po besedah predsednika Donalda Trumpa je ameriška obalna straža skupaj z vojsko in zveznimi agencijami ob obali Venezuele zasegla tanker, ki je prevažal sankcionirano venezuelsko nafto. Dogodek je nemudoma vplival na rast cen nafte in dodatno zaostril napetosti med Washingtonom in Caracasom, hkrati pa odprl vprašanja o odgovornosti, upravičenosti ter učinkovitosti takšnih ukrepov.
Trump je v izjavi poudaril, da gre za „zelo velik tanker“ in dodal, da „se dogajajo še druge stvari“, s čimer je nakazal nadaljevanje pritiska na venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Na vprašanje o nadaljnji usodi zasežene nafte je dejal: „Mislim, da jo bomo obdržali.“
Venezuelska vlada je ukrep označila za „očitno tatvino“ in „dejanje mednarodnega piratstva“ ter napovedala pritožbo pri mednarodnih institucijah. Caracas ameriške korake že dalj časa predstavlja kot poskus destabilizacije države in poseganja v njene naravne vire.
Operacija ameriških agencij in neodgovorjena vprašanja
Zaseg je potrdila tudi ameriška državna tožilka Pam Bondi, ki je objavila videoposnetek operacije: dva helikopterja, spust oboroženih pripadnikov in zasedba ladje, navaja Reuters. Pri operaciji so sodelovali FBI, domovinska varnost, obalna straža in vojska. Kljub temu uradniki niso razkrili niti imena plovila niti njegove točne lokacije ob času zasega, kar sproža dodatna vprašanja o transparentnosti.
Britanska družba Vanguard, ki spremlja pomorska tveganja, navaja, da naj bi šlo za ladjo Skipper, nekdanjo Adiso, ki je bila v preteklosti povezana s transportom iranske nafte. Po podatkih PDVSA naj bi ladja tik pred zasegom naložila približno 1,8 milijona sodčkov težke nafte Merey in prečrpala del tovora na plovilo Neptune 6, namenjeno na Kubo. Gvajana je dodatno sporočila, da je ladja plula pod lažno zastavo države.
Vpliv na trg in posledice za globalni pretok nafte
Novica o posegu je takoj dvignila cene nafte: nafta Brent se je zvišala na 62,21 dolarja, WTI na 58,46 dolarja za sod. Analitiki opozarjajo, da gre za geopolitičen dejavnik, ki lahko kratkoročno zoži razpoložljivo ponudbo, hkrati pa ne spreminja osnovne slike na trgu, saj so številni sodi venezuelske nafte že dlje časa „brez jasne destinacije“.
Venezuela je prejšnji mesec izvozila več kot 900.000 sodov na dan, pri čemer je morala zaradi konkurence sankcionirane ruske in iranske nafte Kitajski ponujati popuste, navaja Reuters. Podjetje Chevron, ki z dovoljenjem Washingtona deluje v državi, je sporočilo, da njihovo poslovanje poteka nemoteno, decembrske pošiljke v ZDA pa so se celo povečale.
Pritisk na Madurovo vlado in pravni pomisleki
Trumpova administracija vztrajno povečuje pritisk na venezuelsko vlado. Od septembra je izvedla več kot 20 napadov na čolne, za katere ZDA trdijo, da sodelujejo v prevozu drog. V teh operacijah je bilo po podatkih ameriških organov ubitih več kot 80 ljudi. Toda pravni strokovnjaki opozarjajo na vprašljivo zakonitost napadov, saj javnosti ni bilo predloženo dovolj dokazov o nujnosti tako skrajnih ukrepov.
Zaskrbljenost se je stopnjevala tudi zaradi poročil, da je poveljnik ene od operacij odredil dodatni napad, v katerem sta bila ubita dva preživela.
Maduro trdi, da ZDA s kopičenjem vojaških sil želijo strmoglaviti njegovo vlado in prevzeti nadzor nad največjimi naftnimi rezervami na svetu. Trump pa je v nedavno objavljenem strateškem dokumentu ponovil, da si njegova administracija prizadeva za okrepitev ameriške prevlade na zahodni polobli.
Foto: Zajem zaslona
