Predsednik ZDA Donald Trump je v torek napovedal uvedbo blokade vseh „sankcioniranih naftnih tankerjev“, ki vplujejo v Venezuelo ali izplujejo iz nje. Gre za nadaljnje zaostrovanje pritiska Washingtona na venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo vlado, ki jo ZDA že več let obravnavajo kot tarčo sankcij zaradi kršitev človekovih pravic in povezav z nezakonitimi dejavnostmi.
Trumpova napoved sledi nedavnemu zasegu naftnega tankerja ob venezuelski obali ter povečanemu kopičenju ameriških vojaških sil v regiji. Predsednik je v objavi na družbenih omrežjih zatrdil, da venezuelska oblast prihodke od nafte uporablja za financiranje trgovine z drogami in drugih kaznivih dejanj. Ob tem je napovedal nadaljnjo krepitev vojaške prisotnosti, dokler Caracas po njegovih besedah ne bo „vrnil nafte, zemlje in drugega premoženja“ Združenim državam, čeprav podlage za takšno zahtevo ni pojasnil.
„Venezuela je popolnoma obkrožena z največjo armado, kar jih je bilo kdajkoli zbranih v zgodovini Južne Amerike,“ je zapisal Trump. „Samo še večja bo – dokler Združenim državam Amerike ne vrnejo vse nafte, zemlje in drugih sredstev, ki so nam jih prej ukradli.“
Na Pentagonu so vprašanja o predsednikovi objavi preusmerili na Belo hišo.
Maduro pa je sicer pred Trumpovo napovedjo v nastopu na državni televiziji dejal, da se je Venezuela kljub pritisku ZDA „izkazala za močno državo“. Ob tem je govoril o „večdimenzionalni agresiji“, ki naj bi segala „od psihološkega terorizma do piratstva“, in poudaril, da bo država branila svojo suverenost.
Napadi na ladje in cilji kampanje
Krepitev ameriške vojaške prisotnosti v regiji spremljajo napadi na ladje v mednarodnih vodah Karibov in vzhodnega Pacifika. Po razpoložljivih podatkih je bilo v 25 napadih ubitih najmanj 95 ljudi. Kampanja je pritegnila pozornost tako republikanskih kot demokratskih zakonodajalcev v ZDA.
Trumpova administracija je, kot navaja AP te operacije večkrat branila z utemeljitvijo, da preprečujejo dotok drog na ameriške obale, ter zavrnila očitke, da presegajo meje zakonitega vojaškega delovanja. Vodja predsednikovega kabineta Susie Wiles je v intervjuju za revijo „Vanity Fair“ potrdila, da je eden od ciljev pritiska tudi politična oslabitev Madura. Dejala je, da predsednik „želi nadaljevati pritisk, dokler Maduro ne bo popustil“.
Pomen nafte za venezuelsko gospodarstvo
Venezuela razpolaga z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu in proizvede približno 1 milijon sodčkov na dan. Nafta že desetletja predstavlja temelj njenega gospodarstva. Od uvedbe ameriških naftnih sankcij leta 2017 se Madurova vlada pri izvozu surove nafte vse bolj zanaša na mrežo tankerjev brez zastave, s katerimi skuša obiti omejitve.
Državno naftno podjetje Petróleos de Venezuela SA (PDVSA) je zaradi sankcij v veliki meri izključeno iz zakonitih svetovnih naftnih trgov. Večino izvoza prodaja na črnem trgu z občutnimi popusti, predvsem na Kitajsko.
Po besedah venezuelskega energetskega strokovnjaka Francisca Monaldija z univerze Rice se dnevno izvozi približno 850.000 sodčkov nafte. Od tega jih okoli 80 odstotkov konča na Kitajskem, od 15 do 17 odstotkov v ZDA prek družbe Chevron Corp., preostanek pa na Kubi.
Vojaške zmogljivosti ZDA v regiji
Ni povsem jasno, kako nameravajo ZDA uresničiti „popolno in celovito blokado“ tankerjev. Ameriška mornarica ima trenutno v regiji 11 plovil, med njimi letalonosilko in več amfibijskih jurišnih ladij. Ta flota vključuje helikopterje, letala V-22 Osprey ter patruljna letala P-8 Poseidon, kar ZDA daje znatne zmogljivosti za nadzor in omejevanje pomorskega prometa v in iz Venezuele.
V isti objavi je Trump zapisal, da je bil „venezuelski režim označen kot tuja teroristična organizacija“, pri čemer ni navedel konkretne pravne podlage. Oznaka tuje teroristične organizacije je sicer praviloma namenjena nedržavnim akterjem, Venezuela pa ni uvrščena na seznam državnih sponzorjev terorizma. ZDA so novembra kot tujo teroristično organizacijo označile skupino Cartel de los Soles, ki jo povezujejo z deli venezuelskega varnostnega aparata, vendar ne gre za klasičen kartel v običajnem pomenu besede.
Foto: Pexels, fotografija je simbolna
