Ameriško zunanje ministrstvo je v torek sporočilo, da je petim evropskim državljanom prepovedalo vstop v Združene države. Kot razlog navaja njihove domnevne poskuse pritiska na ameriška tehnološka podjetja, da bi omejevala ali odstranjevala vsebine, ki jih Washington obravnava kot ustavno zaščiten govor. Odločitev dodatno zaostruje napetosti med ZDA in Evropsko unijo glede urejanja spletnega prostora in svobode izražanja.
Državni sekretar Marco Rubio je ob tem poudaril, da nova vizumska politika, napovedana maja letos, cilja na posameznike, za katere ZDA menijo, da so odgovorni za cenzuro govora, zaščitenega z ameriško ustavo. Po njegovih besedah gre za „radikalne aktiviste“ in predstavnike „oroženih nevladnih organizacij“, ki naj bi vodili usklajena prizadevanja za vplivanje na delovanje ameriških platform.
„Ideologi v Evropi so predolgo vodili organizirana prizadevanja, da bi ameriške platforme prisilili v kaznovanje stališč, ki jim nasprotujejo,“ je Rubio zapisal na družbenem omrežju X in dodal, da Trumpova administracija takšnih oblik „ekstrateritorialne cenzure“ ne bo več tolerirala.
Imena in vloga evropskih organizacij
Po navedbah State Departmenta je posameznike javno identificirala podsekretarka za javno diplomacijo Sarah Rogers. Med njimi so vodilni predstavniki organizacij, ki se ukvarjajo z bojem proti digitalnemu sovraštvu, ter nekdanji evropski komisar, ki se je v preteklosti zapletel v spor z lastnikom platforme X Elon Musk zaradi predvajanja spletnega intervjuja z ameriškim predsednikom Donald Trump.
Rogers je navedla naslednja imena: Imran Ahmed, direktor Centra za boj proti digitalnemu sovraštvu, Josephine Ballon in Anna-Lena von Hodenberg iz nemške organizacije HateAid, Clare Melford ter nekdanji evropski komisar Thierry Breton, ki je bil v času mandata pristojen za digitalne zadeve.
Rubio je v uradni izjavi ocenil, da so ti posamezniki „pospeševali cenzurne kampanje tujih vlad proti Američanom in ameriškim podjetjem“, kar naj bi po njegovih besedah ustvarjalo „potencialno resne negativne zunanjepolitične posledice“ za Združene države.
Odzivi iz Evrope in spor glede digitalne zakonodaje
Breton se je, kot navaja France24, na odločitev odzval z zapisom, da je zakon o digitalnih storitvah leta 2022 soglasno podprlo vseh 27 držav članic EU. „Našim ameriškim prijateljem: ‘Cenzura ni tam, kjer mislite, da je’,“ je zapisal na X. Ob tem je poudaril, da je namen zakonodaje zagotoviti, da je „kar je nezakonito v resničnem življenju, nezakonito tudi na spletu“.
Večina evropskih državljanov sicer spada v ameriški program za odpravo vizumov, vendar morajo pred potovanjem izpolniti spletno prijavo v sistemu, ki ga upravlja ameriško ministrstvo za domovinsko varnost. Po navedbah ameriškega uradnika, ki je po navajanju Frane24, želel ostati anonimen, je možno, da so bili vsaj nekateri od omenjenih posameznikov v tem postopku posebej obravnavani.
Ukrep se umešča v širši okvir letošnjih ameriških vizumskih omejitev, ki poleg Evrope zadevajo tudi obiskovalce iz nekaterih afriških in bližnjevzhodnih držav ter posameznike, povezane s Palestinsko oblastjo. Za nekatere države so ZDA letos uvedle tudi možnost finančne varščine ob vlogi za vizum.
[Foto: Official State Department photo by Freddie Everett]
