Ameriške vojaške sile so v Karibskem morju prevzele nadzor nad še enim tankerjem, ki naj bi bil povezan z izvozom venezuelske nafte, kar pomeni že sedmi tovrstni zaseg v okviru ukrepov, s katerimi administracija predsednika Donalda Trumpa zaostruje nadzor nad energetskim sektorjem te južnoameriške države.
Po navedbah ameriškega Južnega poveljstva je bila ladja MV Sagitta ustavljena in prevzeta brez zapletov. Vojaško poveljstvo je ob tem sporočilo, da je plovilo kršilo režim omejitev za sankcionirana plovila, ki velja za območje Karibov. Podrobnosti o nadaljnjem ravnanju z ladjo niso bile razkrite, prav tako ni bilo pojasnjeno, ali je nadzor nad tankerjem prevzela ameriška obalna straža.
Sagitta pluje pod liberijsko zastavo, v ladijskem registru pa je navedeno, da je v lasti in upravljanju podjetja iz Hongkonga. Po javno dostopnih podatkih je plovilo nazadnje oddalo signal o svoji lokaciji pred več kot 2 mesecema, ko je izplulo iz Baltskega morja. Ameriške oblasti trdijo, da je ladja prevzela tovor nafte v Venezueli, kar naj bi bilo v nasprotju z veljavnimi omejitvami.
Tanker je uvrščen na seznam sankcioniranih plovil ameriškega ministrstva za finance na podlagi izvršnega odloka, sprejetega po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022. Vojaško poveljstvo je ob zasegu sporočilo, da je cilj takšnih ukrepov zagotoviti, da se iz Venezuele izvaža le nafta, ki je „pravilno in zakonito usklajena“ z veljavno mednarodno ureditvijo.
Ameriška vojska je ob tem objavila tudi posnetek ladje na odprtem morju, vendar za razliko od nekaterih prejšnjih primerov ni bilo prikazanih prizorov vkrcanja ali helikopterskega pristanka na palubi. Pentagon na dodatna vprašanja o operaciji ni odgovoril, Južno poveljstvo pa je sporočilo, da k objavljenim informacijam nima dodatnih pojasnil.
Zasegi tankerjev so del širše strategije, s katero želi Washington okrepiti nadzor nad proizvodnjo, predelavo in izvozom venezuelske nafte. Od začetka januarja, ko so ZDA izvedle nenadno operacijo proti oblastem v Caracasu, administracija napoveduje prestrukturiranje energetskega sektorja in večjo vlogo ameriških podjetij pri obnovi naftne infrastrukture.
Ameriški uradniki so v preteklih dneh večkrat poudarili, da zasegi tankerjev niso le varnostni, temveč tudi finančni ukrep, s katerim želijo zagotoviti sredstva za ponovni zagon venezuelske naftne industrije in stabilizacijo gospodarstva.
Predsednik Trump se je pred kratkim sestal z vodstvi večjih naftnih družb, kjer je govoril o načrtih za obsežne naložbe v venezuelsko energetsko infrastrukturo. Po njegovih navedbah naj bi ZDA iz Venezuele že odpeljale okoli 50 milijonov sodčkov nafte, dodatne količine pa naj bi bile prodane na prostem trgu.
„Ostajajo še milijoni sodčkov, ki jih prodajamo, s čimer znižujemo cene nafte,“ je Trump povedal novinarjem v Beli hiši.
Prvi tanker je bil v okviru novega vala ukrepov zasežen 10. decembra ob venezuelski obali. Večina poznejših zasegov je bila izvedena v bližnjih vodah, izjema pa je bil tanker Bella 1, ki je bil prestrežen v severnem Atlantiku, potem ko je med plovbo proti Karibom nenadoma spremenil smer in se obrnil proti Evropi. Ladjo so prestregli 8. januarja.
