Ameriški senatorji pripravljajo zakon, ki bi uvedel ostre sankcije proti državam, ki še naprej trgujejo z rusko nafto, plinom in uranom. Ukrep, poimenovan Zakon o sankcijah proti Rusiji iz leta 2025, predvideva do 500-odstotne tarife na uvoz iz držav, ki s purchases Moscow’s energy supplies and ne podpirajo aktivno Ukrajine. Po predlogu bi podobne tarife lahko veljale tudi za rusko blago in storitve.
Cilj zakonodaje je zajeziti prihodke ruske države, ki ostajajo glavni vir financiranja vojaških operacij v Ukrajini. V Washingtonu poudarjajo, da mir ostaja nedosegljiv, zato naj bi bili gospodarski pritiski ključni za spremembo ravnanja Moskve.
Predsednik Donald Trump je zakonodajno pobudo javno podprl. V izjavi med pogovorom z novinarji je dejal, da republikanci pripravljajo pravni okvir za nove sankcije in da se mu v celoti zdi sprejemljiv. Ob tem je opozoril, da bi se stroge sankcije lahko razširile tudi na države, ki imajo tesne gospodarske povezave z Iranom.
Zakon naj bi veljal v primeru, če bi ameriška administracija uradno ocenila, da Rusija zavrača pogajanja o mirovnem dogovoru ali nadaljuje agresivna dejanja v Ukrajini. Po ameriških navedbah Kremelj tudi po več letih vojne ne kaže pripravljenosti na umik.
Predlog najmočneje cilja na države, ki so prevzele večino ruskega izvoza nafte po uvedbi sankcij EU. Senatorja Lindsey Graham in Richard Blumenthal, ki sta dokument predstavila, sta izpostavila predvsem Kitajsko, Indijo in Brazilijo. Po njunih besedah je ravno njihov nakup ruskih energentov razlog, da „Putinov vojni stroj še vedno deluje“.
ZDA že uvajajo sankcije proti največjim ruskima energetskima družbama Rosneftu in Lukoilu, skupaj z zamrznitvijo njihovega premoženja v ZDA ter prepovedjo poslovanja z ameriškimi državljani. Evropska unija je jeseni uvedla že 19. sveženj sankcij, med drugim s postopno prepovedjo ruskega utekočinjenega zemeljskega plina.
Kljub poskusom mediacije, vključno z ameriškim gostovanjem ruskega predsednika na pogovorih na Aljaski in razmisleku o morebitnem vrhu v Budimpešti, so mirovna pogajanja med Kijevom in Moskvo obstala. Načrtovane sankcije naj bi bile odgovor na dolgotrajni zastoj.
Predlog zakona bo moral najprej potrditi senat, nato pa ga čaka še obravnava v predstavniškem domu. Po uskladitvi besedila v obeh domovih bo zakon začel veljati, ko ga podpiše predsednik Trump.
Foto: Wikimedia/Gage Skidmore iz Surprisea, AZ, Združene države Amerike
