ZDA Ukrajini ponudile 15-letna varnostna jamstva

Predsednik Donald Trump in Volodimir Zelenski [Foto: Official White House Photo by Juliana Luz]

Po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sporočil, da so Združene države Ukrajini ponudile varnostna jamstva za obdobje 15 let, z možnostjo podaljšanja. Po njegovih besedah Kijev takšno ponudbo ocenjuje kot korak naprej, vendar hkrati poudarja, da si želi dolgoročnejših in trdnejših zavez.

Srečanje med Zelenskim in Trumpom je potekalo v predsednikovi rezidenci Mar-a-Lago na Floridi in je bilo namenjeno predvsem razpravi o morebitnem koncu vojne v Ukrajini ter pogojih, pod katerimi bi bil tak dogovor za Kijev sprejemljiv.

Zelenski je po pogovorih poudaril, da so varnostna jamstva za Ukrajino osrednji element kakršnegakoli mirovnega dogovora. Po njegovih besedah brez jasnih in zanesljivih zavez ni mogoče govoriti o resničnem koncu vojne.

„Brez varnostnih jamstev te vojne ni mogoče šteti za resnično končano. Ne moremo priznati, da se je končala, saj s takim sosedom ostaja tveganje za ponovno agresijo,“ je dejal Zelenski.

Dejal je, da je Trumpu pojasnil, da je 15-letno obdobje za Ukrajino prekratko. Kijev si po njegovih navedbah želi razpravo o jamstvih za 30, 40 ali celo 50 let.

„Povedal sem mu, da resnično želimo razmisliti o možnosti 30, 40, 50 let,“ je dodal. „Predsednik je rekel, da bo o tem razmislil.“

Podrobnosti ameriške ponudbe niso bile javno razkrite. Zelenski je dejal le, da varnostna jamstva vključujejo mehanizme za spremljanje morebitnega mirovnega sporazuma ter določeno obliko prisotnosti partnerskih držav. Pri tem ni navajal konkretnih držav ali oblik sodelovanja, znano pa je, da je Rusija v preteklosti večkrat zavrnila možnost namestitve vojakov držav Nata v Ukrajini.

Nerešena vprašanja: ozemlje in Zaporižje

Ukrajinski predsednik je pojasnil, da ostajata dve ključni odprti vprašanji: ozemeljske zahteve in prihodnost jedrske elektrarne Zaporižje, ki je trenutno pod ruskim nadzorom. Po njegovih besedah gre za temeljni vprašanji, brez katerih ni mogoče oblikovati celovitega načrta za končanje spopadov.

Zelenski je poudaril tudi, da bi moral vsak dogovor o koncu vojne podpisati širši krog akterjev, in sicer Ukrajina, Rusija, Združene države Amerike in evropske države. Po njegovem mnenju bi takšna struktura sporazumu dala večjo politično in varnostno težo.

Rusija vztraja pri svojih zahtevah

Medtem Kremelj vztraja pri svojih dosedanjih stališčih. Ruske oblasti so se sicer strinjale z oceno Donalda Trumpa, da so mirovna pogajanja v zaključni fazi, vendar hkrati ponavljajo zahtevo, da se mora Ukrajina umakniti z delov vzhoda države, ki jih Rusija šteje za svoje.

Ruski predsednik Vladimir Putin je po navedbah Moskve vojaškemu vrhu naročil, naj nadaljuje prizadevanja za prevzem nadzora nad območjem Zaporožja. Ruske sile so tudi v prazničnem času nadaljevale napade, kar dodatno zapleta prizadevanja za umiritev razmer.

Kremelj je znova opozoril, da Ukrajina po njihovem mnenju izgublja ozemlje in da se bo ta trend nadaljeval, če Kijev ne bo sprejel ruskih pogojev. Moskva obenem pričakuje telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti.

Pripravljenost na pogovore, a brez iluzij

Zelenski je dejal, da je Ukrajina pripravljena na različne oblike pogovorov, tudi na morebitno srečanje z ruskim predsednikom, če bi to prispevalo k napredku. Hkrati je izrazil dvom, da si Putin iskreno želi miru, ter ga obtožil dvolične drže.

„Po eni strani predsedniku Združenih držav Amerike pove, da želi končati vojno,“ je dejal Zelenski. „Po drugi strani pa nas napada z raketami in daje navodila svojim generalom, kam naj napredujejo.“

Trump je medtem priznal, da vprašanje ozemelj med sprtima stranema ostaja nerešeno, vendar je ocenil, da so pogajanja bližje rešitvi kot v preteklosti.

„Ni rešeno, vendar se veliko bolj približuje. To je zelo težko vprašanje, vendar mislim, da bo rešeno,“ je dejal Trump.

Tudi Zelenski je potrdil, da dogovora glede ozemelj še ni, pri čemer je poudaril, da bo Ukrajina delovala izključno v skladu s svojimi nacionalnimi interesi.

Po trenutnih neuradnih informacijah bi morebitni dogovor lahko zamrznil spopade vzdolž sedanjih frontnih črt v regiji Donbas in vzpostavil demilitarizirano območje. Kljub temu Rusija za zdaj ne kaže znakov pripravljenosti na kompromis, ukrajinske sile pa se ob naraščajočem ruskem pritisku vse težje upirajo napredovanju na vzhodu države.

Ana Koren

[Foto: Official White House Photo by Juliana Luz]