Združene države so proti Rusiji uvedle nove sankcije, namenjene predvsem omejitvi njenih prihodkov iz energetskega sektorja. Ameriško ministrstvo za finance je sporočilo, da ukrepi ciljajo na največji naftni družbi Rosneft in Lukoil, s čimer želijo zmanjšati sposobnost Moskve financirati vojno v Ukrajini. Sankcije so bile objavljene dan po tem, ko so propadli načrti za srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Finančni minister Scott Bessent je poudaril, da je „napočil trenutek za ustavitev ubijanja in sklenitev premirja“. Po objavi ukrepov so se cene nafte na svetovnih trgih zvišale za več kot 2 dolarja na sod.
Uvedba sankcij predstavlja preobrat v pristopu Bele hiše, ki je v preteklih tednih kazala pripravljenost na bolj umirjeno diplomacijo. Reuters poroča, da je Trump v zadnjih mesecih odlašal z energetskimi sankcijami v upanju, da bo Putin pristal na mirovni dogovor. Kljub temu je predsednik dejal, da „ni več mogoče čakati“, saj ruski napadi ne pojenjajo.
Trump je tudi pojasnil, da ZDA Ukrajini še ne bodo dobavile raket dolgega dosega Tomahawk, saj bi njihovo usposabljanje trajalo najmanj šest mesecev. Ob srečanju z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem je dodal, da še vedno računa na vlogo Kitajske pri vplivanju na Moskvo, saj bo prihodnji teden na pogovorih s predsednikom Xi Jinpingom v Južni Koreji.
Ruska jedrska demonstracija moči
V Moskvi so se na ameriške sankcije odzvali z objavo videoposnetka vojaških vaj, v katerih je sodelovala strateška jedrska sila. General Valerij Gerasimov je Putinu poročal o izstrelitvah raket iz podmornic, letal in zemeljskih izstrelitvenih sistemov, med njimi tudi medcelinskih raket z dosegom do ZDA. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so bombniki Tu-22M3 preleteli Baltsko morje, kjer so jih spremljala tuja lovska letala, domnevno držav Nata.
Putin že več mesecev uporablja jedrske vaje kot opozorilo Kijevu in zahodnim zaveznikom. Tudi zveza Nato ta mesec izvaja svoje redne vaje jedrskega odvračanja.
Poleg ameriških ukrepov so države Evropske unije potrdile 19. sveženj sankcij proti Rusiji. Med ključnimi določbami je prepoved uvoza utekočinjenega zemeljskega plina iz Rusije, so sporočili iz danskega predsedstva EU.
Po poročanju Reutersa so se evropski trgi na novico odzvali z rastjo delnic obrambne industrije, saj več držav napoveduje povečanje vojaških izdatkov. Voditelji EU bodo v četrtek razpravljali o predlogu, da se zamrznjena ruska sredstva uporabijo za financiranje 163 milijard dolarjev vrednega posojila Ukrajini, kar Moskva označuje za „krajo“.
Diplomatski zastoj in preloženi vrh Trump–Putin
Sprva je bilo napovedano srečanje med Trumpom in Putinom na Madžarskem, vendar so se načrti spremenili po telefonskem pogovoru med zunanjima ministroma. Bela hiša je sporočila, da srečanje „v bližnji prihodnosti“ ni načrtovano. Po navedbah Kremlja se priprave na vrh sicer nadaljujejo, vendar brez določenega datuma.
Viri, na katere se pri poročanju sklicuje Reuters, trdijo, da je Rusija ponovila svoje pogoje za morebitni mirovni sporazum, med katerimi je tudi zahteva, da Ukrajina preda nadzor nad celotnim območjem Donbasa. To stališče nasprotuje ameriškemu predlogu, da bi se obe strani ustavili na trenutnih frontnih linijah.
Švedska je sporočila, da je podpisala pismo o nameri za izvoz lovcev Gripen v Ukrajino. Ukrajinski piloti so na Švedskem že testirali letala, ki so cenejša alternativa ameriškemu modelu F-35. Predsednik Volodimir Zelenski je med obiskom proizvajalca Saab dejal, da Kijev pričakuje prejem približno 100 letal v prihodnjem letu.
Medtem se spopadi med Rusijo in Ukrajino nadaljujejo z intenzivnimi napadi na obeh straneh, medtem ko so prizadevanja Washingtona za mirovno rešitev znova obstala. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je poudaril, da ZDA ostajajo odprte za dialog z Moskvo, vendar „le ob realnih pogojih za trajen mir“.
Foto: Pexels
