Ameriško ministrstvo za finance je Argentini ponudilo obsežno finančno podporo, s katero želi umiriti razmere na tamkajšnjih trgih. Z nakupom pesov v vrednosti približno 20 milijard dolarjev oziroma 17 milijard evrov je Washington odprl tudi posebno menjalno linijo, ki naj bi ublažila pritisk devizne rezerve Buenos Airesa, ki se hitro krčijo. Gre za izjemno redko potezo, saj so se ameriške oblasti odločile za neposreden poseg na argentinskem valutnem trgu.
Minister za finance Scott Bessent je ob predstavitvi ukrepa poudaril, da bo ameriška stran uporabila vsa izredna sredstva, ki so na voljo, da zagotovi stabilnost trgov. Ob tem je razkril, da so v Washingtonu več dni potekala intenzivna pogajanja z argentinskim gospodarskim ministrom Luisom Caputom.
Argentinski predsednik Javier Milei je ameriško pomoč predstavil kot dokaz krepitve zavezništva med obema državama, poroča Euronews. Po njegovih besedah sta se z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom zavezala, da bosta gradila „poloblo svobode in blaginje“. Milei je finančnemu ministru Bessentu izrazil hvaležnost za podporo, predsedniku Trumpu pa pripisal „močno vodstvo“.
Milei, ki je prevzel oblast konec leta 2023, je obljubljal obsežno zniževanje javne porabe in temeljite gospodarske reforme. Njegov varčevalni program je med prebivalstvom sprožil nezadovoljstvo, saj ni prinesel pričakovanega okrevanja, navaja Euronews.
Kritike ameriških senatorjev in kmetov
Objava o finančni injekciji je v ZDA sprožila takojšnje nasprotovanje. Demokratski senatorji so v kongresu predstavili predlog zakona z naslovom „Ne Argentini Bailout Act“, s katerim želijo ministrstvu za finance preprečiti nadaljnjo uporabo sklada za stabilizacijo deviznih tečajev za pomoč Argentini. Senatorica Elizabeth Warren je opozorila, da je odločitev v nasprotju s politiko „Amerika na prvem mestu“.
Nestrinjanje prihaja tudi s strani ameriških kmetov. Ti poudarjajo, da argentinski proizvajalci zaradi rastočega izvoza soje na Kitajsko že tako pridobivajo na račun njihovih izgub. Zato menijo, da ameriška podpora Buenos Airesu dodatno ogroža njihov položaj na globalnem trgu.
Euronews navaja, da pomoč Washingtona sicer prinaša kratkoročno stabilnost na argentinskih trgih. Po objavi so se obveznice, denominirane v dolarjih, dvignile za približno deset odstotkov, borza v Buenos Airesu pa je zabeležila petnajstodstotno rast. Minister Caputo je ob tem poudaril, da gre za „neomajno zavezanost“ ameriške strani.
Dolžniško breme ostaja nerešeno
Kritiki sicer opozarjajo, da se finančna injekcija dogaja v času, ko se Milei sooča z vse večjimi domačimi izzivi. Katastrofalen poraz na nedavnih lokalnih volitvah je povzročil nov odliv kapitala, vlagatelji pa opozarjajo na preveliko vrednost pesa in nevarno hitreje izčrpavajoče se rezerve. Analitiki zato opozarjajo, da ameriški ukrep deluje tudi kot politična podpora Mileijevemu poskusu ohranitve oblasti pred oktobrskimi vmesnimi volitvami.
Argentina ostaja največja posojilojemalka Mednarodnega denarnega sklada, s katerim ima odprtih obveznosti za več kot 41 milijard dolarjev oziroma 35 milijard evrov. Pretekla reševanja niso prinesla trajne stabilizacije, gospodarske težave pa ostajajo globoko zakoreninjene. Milei je ob nastopu mandata obljubljal, da bo z radikalnimi reformami prekinil dolgotrajni cikel kriz in inflacije, a se njegovo zaupanje domače javnosti hitro krči.
Ameriški minister Bessent ni postavil posebnih ekonomskih pogojev v zameno za pomoč, kar je po mnenju opazovalcev nenavadno. Slednje je sprožilo špekulacije, da je finančna injekcija namenjena predvsem utrjevanju političnih povezav med Trumpovo administracijo in Mileijevo vlado, ne pa zgolj reševanju strateškega gospodarskega partnerja.
Foto: Wikimedia/Vox España
