Ameriška administracija razmišlja o precejšnji širitvi nabora osebnih podatkov, ki bi jih morali pred potovanjem predložiti državljani približno 40 držav, vključenih v program za odpravo vizumov. Predlog, objavljen v Zveznem registru, predvideva, da bi potniki v sistem ESTA posredovali petletno zgodovino uporabe družbenih omrežij, telefonske številke za zadnjih pet let, e-poštne naslove za zadnje desetletje, metapodatke elektronskih fotografij ter obsežne podatke o družinskih članih, vključno z njihovimi kraji rojstva in telefonskimi številkami.
Zbiranje tovrstnih podatkov trenutno velja predvsem za prosilce za vizum in prebivalce držav zunaj programa za odpravo vizumov. Ukrep bi prvič enak standard prenesel tudi na tiste, ki so doslej potovali z manj zahtevnim postopkom in brez osebnega razgovora na veleposlaništvih.
Program ESTA, ki ga upravlja ameriško Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS), zdaj temelji na krajšem naboru vprašanj, kot so imena staršev in trenutni kontaktni podatki. Predlagana sprememba bi to standardno prakso bistveno zaostrila.
Po navedbah Carinske in mejne zaščite (CBP) je pobuda šele na začetku postopka, pravilo pa še ni sprejeto, navaja AP. Javnost ima 60 dni časa za oddajo pripomb. Agencija poudarja, da gre za odziv na pozive po dodatnih varnostnih ukrepih – med drugim po terorističnem napadu na pripadnike Nacionalne garde v Washingtonu, ki je pred zahvalnim dnevom sprožil vprašanja o učinkovitosti obstoječih mehanizmov preverjanja.
Varnostne zahteve in vprašanja sorazmernosti
Predsednik ZDA Donald Trump je v odzivu na vprašanje o morebitnem negativnem vplivu na turizem dejal, da ga ta skrb ne moti. „Želimo si varnosti, želimo si zaščite, želimo se prepričati, da v našo državo ne bomo spustili napačnih ljudi,“ je poudaril. Ukrep izhaja iz januarja podpisanega izvršnega ukaza, ki zahteva strožje preverjanje potnikov in priseljencev.
Ukrepi razširjenega preverjanja družbenih omrežij so sicer prvič stekli že v času prve Trumpove administracije, medtem ko so ostali v veljavi tudi pod administracijo predsednika Joeja Bidna. Državljani držav zunaj programa brezvizumskega režima so morali podatke o družbenih omrežjih začeti posredovati že pred leti; predlog zdaj to obveznost razširja še na potnike iz držav, ki so bili doslej izjema.
Kako bi lahko dodatne informacije razbremenile mejni nadzor
Če bo pravilo sprejeto, bodo ameriške oblasti dostopale do širšega nabora podatkov, kar naj bi po oceni predlagateljev omogočilo natančnejšo identifikacijo tveganj in bolj zanesljivo preverjanje oseb, ki potujejo brez vizuma. Po navedbah DHS bi lahko dodatne informacije pomagale pri zgodnejšem prepoznavanju posameznikov z lažnimi identitetami, usklajevanju evidenc med zveznimi agencijami ter učinkovitejšem odzivanju na varnostne incidente.
Ukrepi so utemeljeni tudi s praktičnimi razlogi: obravnava potnikov iz držav brezvizumskega režima temelji na hitrem avtomatskem preverjanju podatkov, zato se ameriške službe pri zaznavanju tveganj močno opirajo na točnost in obseg vnesenih informacij. Razširitev podatkovnih naborov po njihovem mnenju zmanjšuje možnost napak ter olajša preverjanje oseb, ki prihajajo iz okolij, kjer so varnostne ocene težje dostopne.
Za države članice programa je lahko pomembno tudi to, da strožji nadzor ohranja stabilnost sistema ESTA, ki je zasnovan kot hitrejša in stroškovno manj obremenjujoča alternativa vizumskim postopkom. Ameriške oblasti poudarjajo, da večja preglednost potnikov dolgoročno zmanjšuje potrebo po podražitvah in dodatnih varnostnih intervencijah na mejah, kar neposredno vpliva na učinkovitost porabe javnega denarja.
Po oceni predlagateljev bi lahko nadgradnja pravil izboljšala tudi upravljanje prometa na velikih letališčih, saj bi natančnejše preverjanje pred odhodom razbremenilo mejne postopke ob prihodu. To bi, kot ocenjuje CBP, zmanjšalo zamude in olajšalo načrtovanje kadrovskih in varnostnih zmogljivosti.
V objavi ni navedeno, kaj natančno želijo ameriške oblasti preverjati na družbenih omrežjih, niti kakšni so ocenjevalni kriteriji. Znano je le, da ameriška služba za državljanstvo in priseljevanje pri drugih postopkih upošteva, ali je posameznik „podpiral, promoviral ali zagovarjal“ protiameriška, teroristična ali antisemitska stališča.
Foto: Pixabay
