Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo v ponedeljek v Londonu opravil pogovore z evropskimi voditelji, medtem ko zahodni zavezniki iščejo skupen odziv na pritiske ZDA, naj Kijev razmisli o koncesijah v mirovnih pogajanjih. V britanski prestolnici naj bi se mu pridružila francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Friedrich Merz, srečanje pa bo gostil britanski premier Sir Keir Starmer.
Po navedbah vladnih virov si, kot navaja BBC evropske prestolnice prizadevajo, da bi prihodnji morebitni dogovor zagotovil preprečitev novega ruskega napada ter okrepil dolgoročna varnostna jamstva za Ukrajino.
Srečanje v Londonu prihaja po tridnevnih pogovorih na Floridi, kjer je ukrajinski glavni pogajalec Rustem Umerov poskušal doseči spremembe ameriškega predloga, za katerega se ocenjuje, da se v več točkah približuje zahtevam Moskve.
ZDA in Ukrajina so kasneje sporočile, da je bil narejen določen napredek, vendar je predsednik Donald Trump v nedeljo izrazil nezadovoljstvo nad pristopom Kijeva.
Trump je dejal, da je „nekoliko razočaran, ker predsednik Zelenski še ni prebral predloga“, in dodal, da je bilo to omenjeno „pred nekaj urami“. Ob tem je ocenil, da bi „Rusija raje imela celo državo“, vendar da se Moskva po njegovih besedah z zadnjim predlogom „strinja bolj kot Kijev“.
Izjave so sovpadale z informacijami, da je bil zadnji osnutek sporazuma pripravljen po pogovorih Umerova s Trumpovima tesnima sodelavcema, posebnim odposlancem Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem.
Napeta pogajanja o varnostnih jamstvih in ozemljih
Zelenski je napovedal, da ga bo Umerov v Londonu ali Bruslju seznanil s podrobnostmi pogovorov. Poudaril je, da se je „o nekaterih vprašanjih mogoče pogovarjati le osebno“. Po njegovih besedah so bili stiki z Witkoffom in Kushnerjem „konstruktivni, čeprav ne lahki“.
Downing Street je sporočil, da bo londonsko srečanje „osredotočeno na tekoča mirovna pogajanja in naslednje korake“. Britanski minister za kabinet Pat McFadden je ponovil stališče, da mora imeti Ukrajina možnost, „da sama odloča o svoji prihodnosti“, ter izpostavil potrebo po trdnih varnostnih jamstvih.
Združeno kraljestvo in Francija vodita razprave o oblikovanju koalicije, znane kot Večnacionalne sile Ukrajina, ki bi lahko v prihodnje zagotavljala obrambno podporo. Diplomatski viri pa, o navajanju BBC-ja opozarjajo, da potencialne sile ne bi imele klasične mirovne vloge in ne bi nadzirale premirja.
Različni odzivi Evrope in ZDA
Nemčija, Italija in Poljska so napovedale različne oblike obrambne pomoči, a ostajajo previdne glede napotitve vojakov v Ukrajino. Kremelj je možnost prisotnosti tujih sil označil kot potencialno stopnjevanje konflikta.
Bela hiša želi pospešiti dogovarjanje o večtočkovnem načrtu za konec vojne, vendar kljub dosedanjim pogovorom ni očitnih premikov. Witkoff je prejšnji teden v Moskvi pet ur govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, vendar brez znakov preboja.
Najbolj občutljivo ostaja vprašanje ozemelj. ZDA predlagajo umik ukrajinskih sil iz vzhodnih regij, ki jih Rusija ni v celoti zavzela, v zameno za ruski umik drugod in ustavitev spopadov. Trumpov odhajajoči posebni odposlanec za Ukrajino Keith Kellogg je izpostavil tudi pogovore o jedrski elektrarni Zaporižje, ki so po njegovih besedah „še posebej zapleteni“.
Jedrska elektrarna kot sporna točka
Okoli elektrarne, največje v Evropi in pod ruskim nadzorom, so se občasno odvijali intenzivni spopadi. V zgodnjem osnutku ameriškega predloga je bilo omenjeno, da bi se energija, proizvedena v prihodnje, delila med Ukrajino in Rusijo. Kellogg je dejal, da je dogovor na tem področju blizu, vendar ostajajo odprta nekatera tehnična vprašanja.
Evropske prestolnice si prizadevajo ohraniti vpliv v procesu, ki ga vodijo ZDA. Nekatere zgodnje različice ameriškega načrta so bile v Evropi sprejete z zadržanostjo, ker naj bi bile preveč naklonjene Rusiji.
Kljub gospodarskemu pritisku in vojaškim izgubam Rusija ne kaže pripravljenosti, da bi popustila pri zahtevah glede prihodnje varnostne ureditve Ukrajine ali njenega odnosa z Natom. Putin je poudaril, da bo nadaljeval ofenzivo, dokler ruske sile ne prevzamejo popolnega nadzora nad Doneško in Luhansko regijo.
Kremelj se je ugodno odzval na posodobljeno ameriško strategijo nacionalne varnosti, v kateri Washington ocenjuje, da bi morali ZDA in Evropa izboljšati odnose z Rusijo, da bi zmanjšali tveganje širšega konflikta. Moskva meni, da je dokument „v veliki meri skladen“ z njenimi stališči.
[Foto: UA Predsednik Flickr]
