Ukrajina namerava od ruskega energetskega podjetja Gazprom na podlagi že izrečenih mednarodnih arbitražnih odločb izterjati 5,93 milijarde evrov, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Pri tem se je skliceval na poročilo direktorja državnega energetskega podjetja Naftogaz, Sergija Koretskega.
„To so povsem poštene odločitve, ki kažejo na odgovornost Rusije in Gazproma ter potrjujejo moč mednarodnega prava,“ je dejal Zelenski. Dodal je, da bodo ukrajinski diplomati že v torek prejeli podrobna navodila, kako nadaljevati z zbiranjem prisojenih sredstev.
Ukrajinski medij Kyiv Independent je poročal, da je mednarodna arbitraža v Švici junija letos Gazpromu naložila izplačilo 1,18 milijarde evrov Naftogazu kot nadomestilo za kršitve pogodbenih obveznosti. Gre za eno v nizu pravnih zmag ukrajinskega podjetja v postopkih proti ruskemu energetskemu velikanu.
Pred tem je Stalno arbitražno sodišče v Haagu že leta 2021 razsodilo, da je Rusija odgovorna za nezakonito razlastitev premoženja Naftogaza po aneksiji Krima leta 2014. V začetku letošnjega aprila pa je francosko sodišče odobrilo prisilno izterjavo dodatne arbitražne odškodnine v višini 4,3 milijarde evrov.
Pravna pot izterjave možna v več državah
V skladu z mednarodnim pravom se arbitražne odločbe lahko uveljavljajo prek nacionalnih sodišč v različnih jurisdikcijah. Če država dolžnica zneska ne poravna prostovoljno, lahko upniki poskušajo doseči poplačilo s pomočjo zasega premoženja te države v tujini.
V primeru Gazproma gre predvsem za poslovna sredstva in prihodke iz mednarodnih energetskih transakcij, ki so lahko predmet morebitnih izterjav. Pravna strategija Naftogaza vključuje koordinacijo z diplomatskimi predstavništvi in uporabo obstoječih sodnih postopkov v državah, ki priznavajo mednarodne arbitražne odločbe.
Naftogaz, največje ukrajinsko energetsko podjetje, je z rusko okupacijo Krima utrpelo izgubo ključne infrastrukture, zalog zemeljskega plina in servisnega omrežja. Njihov pravni boj proti Rusiji velja za enega najodmevnejših korporativnih arbitražnih primerov po začetku spora leta 2014.
Primer Naftogaza se tako umešča med najbolj zapletene in dolgotrajne arbitražne postopke v energetskem sektorju, s poudarkom na povezavi med poslovnimi interesi in geopolitičnimi posledicami vojaške okupacije.
Foto: Freepik
